Ibrahim Traoré, ki je na oblast prišel po strmoglavljenju prejšnje vojaške oblasti leta 2022, je od takrat postopoma odpravil politično konkurenco in januarja letos prepovedal delovanje političnih strank. Čeprav so sprva načrtovali vrnitev k demokraciji do leta 2024, je hunta ta načrt opustila in Traoréju podaljšala mandat do leta 2029, poroča The Guardian.
Po Traoréjevem mnenju bi morali ljudje v Burkini Faso pozabiti na demokracijo, saj, kot je dejal v četrtkovem intervjuju za državno radiotelevizijo RTB, "ni za nas".
"Sploh ne govorimo o volitvah, najprej ... Ljudje morajo pozabiti na vprašanje demokracije ... Moramo povedati resnico, demokracija ni za nas," je še povedal sedemintridesetletnik.
"Demokracija, mi ubijamo otroke. Demokracija, mi mečemo bombe, mi ubijamo ženske, mi uničujemo bolnišnice, mi ubijamo civilno prebivalstvo. Je to demokracija?" je dodal.
Njegova retorika, močno usmerjena proti Zahodu in Franciji, mu je prinesla določeno podporo v drugih delih Afrike, saj se pogosto sklicuje na zapuščino nekdanjega revolucionarnega marksističnega predsednika Thomasa Sankare. Kljub temu njegova oblast ni uspela zaustaviti islamističnega nasilja, ki državo pretresa že več kot desetletje. Spopadi so zahtevali na tisoče življenj in razselili več kot dva milijona ljudi.
Razmere dodatno zaostrujejo obtožbe o hudih kršitvah človekovih pravic. Organizacija Human Rights Watch je v četrtek objavljenem poročilu poročala o množičnih pobojih civilistov, ki naj bi jih zagrešile tako vladne sile kot z njimi povezane milice in oborožene islamistične skupine, piše The Guardian. Ubili naj bi več kot 1800 ljudi, zato so vse strani obtožili zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.