Po poročanju tujih medijev naj bi Iran od ladjarjev zahteval plačilo za prehod, deljenje občutljivih podatkov o plovbi ter spremembo poti skozi ožino. Ladje naj bi morale pluti severneje kot doslej, torej skozi iranske teritorialne vode namesto po običajni mednarodni poti. Takšni pogoji sicer po mednarodnem pomorskem pravu niso predvideni.
Med ladjami, ki so v zadnjih dneh uspele prečkati Hormuško ožino, naj bi bili trije tankerji za utekočinjen zemeljski plin in en supertanker z iraško nafto. Med njimi so tankerji Fuwairit, Al Rayyan, Al Hamra in Eagle Verona, ki je po večmesečnem zadrževanju v Perzijskem zalivu zdaj namenjen proti Kitajski.
Hormuška ožina je ključna za svetovno trgovino z energenti. Skozi njo potuje velik del svetovne nafte in plina, zato imajo razmere največje posledice predvsem za azijske države, kot sta Kitajska in Indija, ki so močno odvisne od dobav iz Perzijskega zaliva.
Kriza traja že od konca februarja. Iran sicer uradno zanika popolno fizično blokado ožine, vendar naj bi po navedbah ladjarjev in mednarodnih organizacij večkrat grozil tankerjem ter napadal plovila, ki niso sledila njegovim pravilom. Posledično se je na obeh straneh ožine ustvaril velik pomorski zastoj.
Ameriške oblasti medtem opozarjajo, da bi lahko sankcionirale podjetja ali ladjarje, ki bi plačevali iranskim oblastem za prehod ali spoštovali enostranska pravila Teherana. Združene države so že uvedle dodatne omejitve za ladje, povezane z Iranom, posameznim tankerjem pa po poročanju medijev grozi celo zaseg.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.