Izraelska mornarica je v soboto zvečer zajela 21 aktivistov iz desetih držav, potem ko so se njeni pripadniki vkrcali na ladjo Handala, s katero so aktivisti skušali prebiti blokado oblegane Gaze. Zajete aktiviste iz organizacije Freedom Flotilla Coalition so nato odpeljali v Ašdod.
"Izrael obravnava pridržanje aktivistov, kot da bi v državo vstopili nezakonito – čeprav so bili na silo odpeljani iz mednarodnih voda in proti svoji volji pripeljani v Izrael," je v nedeljo sporočil neprofitni pravni center Adala, potem ko so se njihovi odvetniki lahko srečali s pridržanimi.
"Oblasti so jim ponudile dve možnosti: bodisi privoliti v t. i. "prostovoljno deportacijo" bodisi ostati v priporu in se zglasiti pred sodiščem, ki bo odločilo glede nadaljnjega pridržanja in kasnejše deportacije," je še sporočila organizacija Adala, ki se sicer ukvarja z zaščito pravic arabskih manjšin v Izraelu.
Trije pridržani aktivisti naj bi že privolili v deportacijo, med njimi francoska poslanka Gabrielle Cathala iz vrst leve stranke Nepokorna Francija (LFI).
Med pridržanimi sta tudi dva izraelsko-ameriška državljana, ki ju je policija po zaslišanju izpustila, navaja AFP. Še 12 drugih aktivistov pa ni privolilo v "prostovoljno deportacijo" in v priporu čakajo na zaslišanje pred sodiščem, med njimi še ena francoska poslanka Emma Fourreau (LFI).
Aktivisti prek pravnih zagovornikov vztrajajo, da so jih Izraelci pridržali med "civilno mirovno misijo" ter da jih zadržujejo in obravnavajo nezakonito.
Pred sobotnim vkrcanjem izraelskih sil na njihovo ladjo Handala so sporočili, da bodo gladovno stavkali, če bodo Izraelci prestregli njihovo ladjo.
Handala se je sredi julija na pot s Sicilije proti Gazi podala dober mesec po tem, ko so izraelske sile v mednarodnih vodah prestregle ladjo Madleen z 12 potniki, ki so bili s simbolično količino humanitarne pomoči prav tako namenjeni v Gazo. Izrael je tudi takrat vse potnike zajel in jih sčasoma deportiral. Med njimi sta bili tudi švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg in francoska evroposlanka Rima Hassan.
Prebivalci Gaze še naprej podvrženi smrtonosnim napadom in stradanju
Izraelska vojska je kljub uvedbi "humanitarnih premorov" v Gazi od sončnega vzhoda ubila najmanj 43 ljudi, do smrti pa je v zadnjem dnevu v enklavi izstradalo še 14 ljudi, poroča katarska televizija Al Jazeera. Večino od skupno 147 zabeleženih smrtnih žrtev zaradi podhranjenosti in lakote predstavljajo otroci, navaja lokalno ministrstvo za zdravje.
Izrael je ponoči po navedbah civilne zaščite ponovno ciljal tudi Al Mavasi, t. i. varno območje za razseljene Palestince, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska naj bi danes v skladu z nedeljskimi napovedmi drugi dan zapored izvajala premore med vojaškimi operacijami na treh naseljenih območjih v Gazi. Lokalni viri in človekoljubne organizacije sicer svarijo, da pomoč priteka bistveno prepočasi.
Po podatkih ZN tretjina prebivalstva na območju Gaze že več dni ni jedla, okoli 470.000 ljudi pa trpi za lakoto, ki ima lahko za posledico smrt. Po navedbah Svetovnega programa ZN za hrano (WFP) je mesečno potrebnih več kot 62.000 ton pomoči v hrani, da bi zadostili potrebam v enklavi.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob tem opozarja, da stopnja podhranjenosti v Gazi dosega zaskrbljujoče ravni, še zlasti med majhnimi otroki in dojenčki. Zaradi izraelskih blokad pomoči je lakota doslej terjala 88 življenj otrok.
Izraelska organizacija za človekove pravice B'Tselem se je v luči katastrofalnih razmer v Gazi danes pridružila številnim kolegom in strokovnjakom ZN, ki že dolgo svarijo, da Izrael v Gazi izvaja genocid.
"Nič te ne pripravi na spoznanje, da si del družbe, ki izvaja genocid," je sporočila direktorica organizacije Juli Novak.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.