'ZDA z Iranom še zdaleč niso opravile'

Ameriška vojska je nove napade utemeljila s prizadevanji za onesposobljenje iranskih zmogljivosti za napade na ladje v Hormuški ožini. Po navedbah ameriškega osrednjega poveljstva (Centcom) so v napadih zadeli poveljniške centre, pomorske zmogljivosti, izstrelišča raket in dronov ter sisteme protizračne obrambe.

Centcom je zagotovil, da so komercialna vozila nadaljevala pot prek Hormuške ožine.

Iranski mediji poročajo o nizu eksplozij po državi, med drugim na jugovzhodu države in v pristaniškem mestu Čabahar v Omanskem zalivu. Eksplozije naj bi odjeknile tudi v mestu Širaz, na območju otoka Kešm v Hormuški ožini ter v mestu Bandar Abas na jugu.

Iran naj bi v Hormuški ožini napadel in zaustavil dva tankerja, ki sta poskusila prečkati ta pomorski prehod, ključen za transport nafte.

Da je neznan izstrelek v ožini zadel tanker, je sporočila tudi britanska pomorska agencija UKMTO. Posadka naj bi bila primorana zapustiti plovilo in se vkrcati na reševalni čoln.

Sredi vnovične zaostritve napadov med ZDA in Iranom je Washington v ponedeljek svoje državljane po vsem svetu pozval k povečani previdnosti. "Zaradi okrepljenih napetosti na Bližnjem vzhodu varnostno okolje ostaja kompleksno z možnostjo nepredvidenega stopnjevanja," je opozoril State Department.

Američane poziva, naj sledijo nasvetom pristojnih diplomatskih predstavništev ZDA, tiste na Bližnjem vzhodu pa, naj bodo pripravljeni na morebitne odpovedi letov, začasna zapiranja zračnih prostorov in motnje v potovanjih.

Medsebojni napadi med državama so se okrepili po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump razglasil konec prekinitve ognja. Iranski predsednik Masud Pezeškian je v ponedeljek ocenil, da je Iran trenutno vpet v "popolno vojno" z ZDA.

Iran je v torek napadel več ciljev v zalivskih državah. Iz Kuvajta poročajo o napadu na termoelektrarno in napravo za razsoljevanje morske vode, v Jordaniji in Bahrajnu pa so iranske napade prestregli, navajajo tuje tiskovne agencije. Mednarodna agencija za energijo medtem svari o hudih posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za zaloge energentov.

Kuvajtske oblasti so na družbenem omrežju X sporočile, da "Iran nadaljuje z grozovitimi napadi na Kuvajt, saj je že četrti dan zapored zadel termoelektrarno in napravo za razsoljevanje morske vode, kar je povzročilo požar več poslopij".

Jordanska vojska pa je sporočila, da je jordanski sistem zračne obrambe "prestregel tri iranske rakete, ki so letele proti kraljevini", pri čemer ni nastala škoda, ravno tako ni bilo poškodovanih ljudi. Pred tem je vojska sporočila, da je prestregla tudi pet iranskih dronov.

Iran je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP medtem potrdil, da so z napadi ciljali na "komplekse terorističnih sil ZDA v regiji Rukban".

 Da so prestregle iranske izstrelke, so danes sporočile tudi bahrajnske oblasti. Iran so ob tem po navedbah nemške tiskovne agencije dpa obtožile namernega ciljanja civilistov in civilne infrastrukture. Bahrajnsko notranje ministrstvo je na družbenem omrežju X sporočilo, da so se zaradi iranskih napadov na otoku "oglasile sirene, pri čemer državljane pozivajo, naj ostanejo mirni in se zatečejo v najbližji varen prostor".

Mednarodna agencija za energijo je medtem po poročanju AFP danes opozorila, da "lahko sovražnosti v Hormuški ožini močno vplivajo na energetsko infrastrukturo v regiji in na dobavne verige z energenti".

Izvršni direktor agencije Fatih Birol je v izjavi zapisal, da "trg s surovo nafto za zdaj še vedno podpira več dejavnikov, ki blažijo razmere," in ob tem izpostavil povečan izvoz po alternativnih poteh, med njimi ožino Bab el-Mandeb, za katero jemenski hutijevci grozijo, da jo bodo zaprli.

Na jugu Libanona so začeli vzpostavljati tri tako imenovana pilotna območja, kjer naj bi ob postopnem umiku izraelske vojske nadzor prevzela libanonska vojska. Dogovor nadzirajo ZDA, območja pa naj bi služila kot preizkus za širšo ureditev razmer na jugu države.

Pilotna območja so vzpostavili v vaseh Frun, Srifa in Zavtar al Garbija, potem ko sta se izraelska in libanonska delegacija o korakih dogovorili v več krogih pogajanj. Libanonske sile naj bi prevzele nadzor nad območji ter odstranile orožje in infrastrukturo gibanja Hezbolah.

Libanonska vojska je že začela nameščati enote v Zavtar al Garbiji, vendar je pozneje sporočila, da so izraelske sile v bližini njenih položajev streljale, kar naj bi oviralo razporeditev vojakov. Izrael je medtem napovedal prilagoditev svojih položajev na enem od območij.

Napetosti med Izraelom in Hezbolahom so se okrepile v začetku marca, ko je gibanje podprlo Iran v konfliktu z Izraelom in ZDA. Dogovor, dosežen konec junija ob posredovanju Washingtona, predvideva umik izraelskih sil, vendar Hezbolah zavrača pogajanja, dokler izraelska vojska ostaja na libanonskem ozemlju.

Prav v torek je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši gostil libanonskega predsednika Josepha Aouna. Ta je izrazil upanje, da bodo pogovori pomagali zagotoviti popoln umik izraelskih vojakov z juga Libanona.

Predsednika sta govorila o izvajanju dogovora med Libanonom in Izraelom, razorožitvi Hezbolaha ter varnostnih razmerah na jugu Libanona. Trump je ob tem zagotovil nadaljnjo ameriško podporo Bejrutu in dejal: "Z Libanonom bomo ravnali tako, kot si zasluži."

 Aoun je ZDA pozval, naj pritisnejo na Izrael, da dokonča umik svojih sil z juga Libanona, Trump pa je dejal, da bi bil pripravljen govoriti tudi s predstavniki Hezbolaha, če bi ga za to zaprosil libanonski predsednik. Dotaknil se je tudi razmer v Jemnu in opozoril, da bodo ZDA ukrepale, če bodo hutijevci blokirali promet ladij skozi Rdeče morje. Srečanje je bilo prvo med ameriškim in libanonskim predsednikom v Beli hiši po letu 2009.

ZDA z Iranom še zdaleč niso opravile, je izjavil ameriški predsednik Donald Trump in opozoril, da bi naslednji vojaški cilj ZDA lahko bil podzemni jedrski kompleks, znan kot Pickaxe Mountain, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pickaxe Mountain je globoko zakopan kompleks v bližini Natanca južno od Teherana, kjer naj bi Iran po oceni zahodnih obveščevalnih služb gradil neprijavljen obrat za bogatitev urana. "To območje bomo kmalu in zelo močno napadli," je povedal Trump in dodal, da običajno sicer ne razkriva ciljev, a da Iranci s to informacijo "ne morejo ničesar storiti".

Med srečanjem z libanonskim kolegom Josephom Aounom v Beli hiši je Trump še ocenil, da bi Iran potreboval več kot 20 let, da bi si opomogel od trenutne škode. "Če bi se zdaj umaknili, bi Iran potreboval 20, 25 let za obnovo. Dobro, a mi še zdaleč nismo končali," je dejal.