'Ves trud zadnjih 15 let, da bi odpravili svetovno lakoto, bo šel v nič'

Desetina človeštva se spopada s pomanjkanjem hrane, ugotavlja nedavno izdano poročilo o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu za leto 2021, ki so ga izdale Organizacija za hrano in kmetijstvo, Unicef, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovni program za hrano. Številka kronično podhranjenih ljudi se je dvignila na 828 milijonov, kar je za 46 milijonov več kot eno leto prej, torej leta 2020. V primerjavi s predkovidnim letom 2019 je porast lačnih trikraten.

Lansko leto je bilo podhranjenih tudi 45 milijonov otrok, starih manj kot pet let, ocenjujejo v poročilu. 149 milijonov otrok je bilo zaradi kroničnega pomanjkanja hrane slabše razvitih. 

V poročilu poudarjajo tudi, da bo številka verjetno še višja, tudi zaradi višje cene hrane, ki je prav tako neizogibna. "Obstaja resna nevarnost, da se bodo številke lačnih močno povišale že v naslednjih mesecih," je povedal izvršni direktor programa za hrano pri ZN David Beasly. Podražitve bodo veliko držav pahnile v revščino, je dodal. "Rezultat bo svetovna destabilizacija trga, lakota in več migracij, ki bodo neprimerljive s tem, kar poznamo. Da bi se izognili katastrofi, moramo rešitve začeti iskati danes, " je še zaključil. "Svet je na robu neprimerljive krize lakote, ki jo bodo povzročile podnebne spremembe, konflikti in posledice koronavirusa", pa je še zapisano v poročilu.

Napovedi za leto 2030 še veliko višje

Predsednik mednarodne fundacije za kmetijski razvoj Gilbert Houngbo pravi, da bi glede na njihove projekcije do leta 2030 zaradi pomanjkanje hrane lahko trpelo 670 milijonov ljudi. "Številka je podobna tisti iz leta 2015, ko so si ZN zaprisegli, da bodo do leta 2030 lakoto odpravili," je povedal in dodal "to pomeni, da bo ves trud zadnjih 15 let šel v nič".

Nekdanji premier Toge Houngbo se je strinjal, da lakota grozi vse več državam, a kljub temu verjame, da za ukrepanje še ni prepozno. "Ena izmed dobrih plati ukrajinske krize je ta, da se končno govori tudi o pomanjkljivostih svetovnega sistema hrane," je dodal. Prepričan je, da donacije hrane, s katerimi humanitarne organizacije že leta pomagajo afriškim državam, težav ne morejo rešiti in da bi bilo nujno vzpostaviti učinkovito lokalno pridelavo hrane. "Potrebujemo odporne domače proizvajalce, le tako bomo premagali lakoto," pravi.

Zadnja svetovna lakota 

Zadnja svetovna lakota je bila razglašena leta 2017 v nekaterih delih južnega Sudana. Pomanjkanje hrane v Somaliji pa je med letoma 2010 in 2012 terjalo 26,000 življenj. 

 Lakoto definirajo kot "močno pomanjkanje hrane, zaradi česar se pojavijo stradanje, smrt, revščina in izjemno kritični primeri akutne podhranjenosti". Za območje lakote se šteje tisto, kjer se vsaj 20 odstotkov gospodinjstev spopada s hudim pomanjkanjem hrane, vsaj 30 odstotkov otrok kaže znake podhranjenosti, na vsakih 10.000 ljudi pa za posledicami stradanja dnevno umreta vsaj dva prebivalca.