'Devet paketov sankcij, učinek pa je manjši kot nič. Nagrajujemo Putina'

Od konca februarja, ko je največja država na svetu začela z invazijo na sosednjo Ukrajino, pa vse do 16. decembra je Evropska Unija proti Rusiji sprejela devet paketov sankcij, usmerjenih predvsem proti posameznikom v ruskem gospodarstvu. Kot kažejo podatki evropske statistične agencije Eurostat, pa se poslovanje držav članic z Rusijo ni popolnoma prekinilo. 

Medtem ko so nekatere države glede na prejšnje leto sodelovanje z Rusijo opazno zmanjšale, pa so ga na drugi strani ostale države precej okrepile. Med njimi so poleg Slovenije, ki je uvoz povišala za več kot trikrat, sicer skoraj vse države članice z izjemo Finske, Litve, Latvije, Danske, Švedske, Irske in Estonije. 

Tabela s podatki prikazuje tudi, kolikšne zneske so države članice Rusiji za dobrine in blago namenile med februarjem in avgustom v letu 2022. Po višini z 20,7 milijarde prednjači Nemčija, s pol toliko ji sledi Poljska, tej pa z 9,6 milijarde evrov Italija. Slovenija je na 17. mestu z 1,1 milijarde evrov. 

Graf s podatki o vrednosti uvoza ruskih dobrin v primerjavi s prejšnjim letom in zneski je na svojem profilu na Twitterju delil poslanec Evropskega parlamenta iz Belgije Guy Verhofstadt, ki je fotografiji kritično pristavil, da je EU sprejela devet paketov sankcij, a da učinka očitno nimajo. Eurostat sicer v poročilu navaja, da se je vrednost uvoza ruskih dobrin od marca, ko je bila najvišja, do avgusta opazno znižala.

Kot na svoji spletni strani sicer navaja Evropski parlament, se sankcije proti Rusiji ne nanašajo na uvoz ali izvoz hrane oziroma kmetijskih izdelkov, kamor sodijo tudi gnojila. 

Se bo delovanje sankcij še pokazalo?

Čeprav so se povezave med Unijo in Rusijo zmanjšale, pa rusko gospodarstvo ni utrpelo želene izgube, saj se je sankcionirana država začela obračati na azijski trg. Okrepila je svoja sodelovanja s Kitajsko in Iranom, pa tudi z nekaterimi drugimi azijskimi in afriškimi državami. 

Kot sicer še piše Politico, so sankcije svoje zobe začele kazati šele pred kratkim. Poleg umika 'zahodnih trgovin' z ruskega trga naj bi imela država tudi težave z iskanjem ustreznega trga za izvoz nafte in zemeljskega plina, povzemajo dokument raziskovalnega inštituta Bruegel. Ker je ruska vojaška industrija močno odvisna od visokotehnoloških dobrin z Zahoda, učinke 'prekinjenega' poslovanja občuti tudi vojska.