Letošnji izbruh ebole v Demokratični republiki Kongo bo s trenutnim 'tempom' presegel prejšnjega iz let 2014–2016, v katerem je umrlo najmanj 11.000 ljudi, svari generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
V tokratnem izbruhu te smrtonosne bolezni, ki so ga razglasili 15. maja, so zabeležili že najmanj 4300 primerov okužbe in več kot 2000 smrti.
WHO sicer upa, da bi širjenje lahko omejili v roku nadaljnjih treh mesecev, a hkrati opozarja, da to pomeni le nadzor nad prenosom, ne pa tudi izkoreninjenja bolezni, poroča BBC. Epidemijo ebole so uradno sicer razglasili maja, vendar zdravstveni uradniki menijo, da se je izbruh začel vsaj tri mesece prej. "Virus lovimo, a je ta ves čas pred nami," je na novinarski konferenci v mestu Bunia, blizu središča izbruha, dejal direktor WHO za Afriko Mohamed Janabi. Ob tem je izpostavil rezultate raziskave, ki kažejo, da se je virus začel širiti že februarja, a so ga sprva napačno diagnosticirali kot malarijo oziroma tifus.
Nadzor nad širjenjem bolezni dodatno omejujejo stalne nestabilnosti v bližini izbruha na vzhodu DR Kongo. Posledično zdravstveno osebje po besedah Janabija doseže le okoli 30 odstotkov okuženih oziroma obolelih.
Cepiva (še) ni
Tokratni izbruh povzroča redek sev Bundibugyo, ki je v preteklosti povzročil le dva znana izbruha – v letih 2007 in 2012, zanj pa še vedno ni odobrenega cepiva niti zdravil. Britanski regulator za zdravila MHRA je sicer pred dnevi izdal dovoljenje za začetek prvih testiranj cepiva proti temu sevu na ljudeh. Razvija ga ekipa z Univerze v Oxfordu na podlagi iste tehnologije, kot so ga s sodelovanjem z AstraZeneco uporabili pri cepivu proti covidu-19. Različna cepiva proti sevu Bundibugyo razvijajo še tri druge skupine, nobeno od teh pa še ni v fazi kliničnih preizkušanj.
WHO medtem sponzorira tudi ločeno klinično testiranje v DR Kongo, s katerim skušajo ugotoviti, ali lahko dve obstoječi protivirusni terapiji izboljšata stopnjo preživetja.
Ebola je redka, a smrtonosna virusna bolezen, katere simptomi se pojavijo v dveh do 21 dneh po okužbi. Pojavijo se lahko tudi nenadoma, podobni pa so tistim pri okužbi z gripo ali malarijo, vključno z vročino, glavobolom in utrujenostjo. Z napredovanjem bolezni se lahko pojavita bruhanje in driska, sčasoma pa tudi odpoved organov.
Virus se prenaša s tesnim stikom ali preko okuženih telesnih tekočin, kot sta kri in bruhanje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.