Po ropu: direktorica Louvra ponudila odstop, ministrica ga je zavrnila

Laurence des Cars je povedala, da je odstop podala v nedeljo, ko si je skupaj z ministrico Rachido Dati in francoskim notranjim ministrom Laurentom Nunezom pogledala posledice "grozljivega napada", kot je označila nedeljski rop.

Direktorica Louvra je tri dni po drznem ropu največjega muzeja na svetu tudi priznala, da nadzor s kamerami na zunanjih stenah muzeja ni bil zadosten.

"Kljub našim prizadevanjem in vsakodnevnemu trdemu delu nam ni uspelo," je še dejala. Dodala je, da so v času ropa delovali vsi alarmi, a hkrati priznala, da varnostne kamere niso ustrezno pokrivale mesta, na katerem so tatovi vdrli v muzej.

Med zaslišanjem v francoskem senatu, ko je des Carsova prvič javno spregovorila po nedeljskem ropu, ko so tatovi ukradli nakit v vrednosti okoli 88 milijonov evrov, je direktorica muzeja še povedala, da bo mogoče obnoviti poškodovano krono, okrašeno z diamanti in smaragdi, ki so jo tatovi izgubili med begom po ropu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred tem v sredo že odredil "pospešitev varnostnih ukrepov" v Louvru, potem ko je pariški muzej na ta dan z izjemo Apolonove galerije, prizorišča ropa, znova odprl svoja vrata za obiskovalce.

Notranji minister Nunez je medtem francoskim medijem povedal, da preiskava ropa napreduje in da na primeru dela več kot 100 preiskovalcev.

Nemško podjetje, ki je izdelalo transportno lestev, ki so jo tatovi uporabili med ropom, pa je ta dogodek že izkoristilo za svojo promocijo in objavilo ironičen oglas o kakovosti svoje opreme.

Boecker, proizvajalec transportnih naprav s sedežem v bližini Dortmunda, je na družbenih omrežjih objavil fotografijo transportne lestve pred pariškim muzejem in jo pospremil s pripisom "Ko se morate spet hitro odpraviti na pot".

Transportna lestev, poimenovana agilo, ima nasilnost do 400 kilogramov, njen motor pa je "tih kot šepet", so še objavili.

Nedeljski rop Louvra sicer sodi v niz ropov francoskih muzejev v zadnjem času, kar je že sprožilo razpravo o varnosti kulturnih ustanov te države. Med drugim so manj kot 24 ur po odmevnem ropu v Louvru iz muzeja na vzhodu Francije poročali o kraji večjega števila zlatih in srebrnih kovancev, ki so jih tatovi ukradli, ko so razbili muzejsko vitrino.

Posnetki nadzornih kamer iz Louvra so sicer pokazali, da so imeli tatovi težave pri vlamljanju v vitrine s kronskimi dragulji v Louvru. Po poročanju časopisa Le Parisien, ki je pridobil dostop do posnetkov, jim z rezalnimi stroji ni uspelo odpreti vitrin. Zato so vanje izrezali manjše odprtine in skoznje z rokami izvlekli plen. Pri tem so poškodovali krono cesarice Evgenije, ki so ji izgubili med begom.

Posnetki po navedbah omenjenega časopisa tudi dokazujejo, da so alarmni sistemi delovali brezhibno in da se je alarm vklopil takoj. Ob 9.34, ko so storilci uničili okno balkonskih vrat, skozi katera so vstopili v razstavni prostor, se je sprožil prvi alarm, takoj se je sprožil tudi alarm na policiji in na ministrstvu za notranje zadeve.

Vlomilce sta, preden bi ti lahko razbili vitrine, sicer poskušala pregnati muzejska uslužbenca. Na posnetkih ju je videti, kako sta tekla proti njim in eden od njiju se jim je tudi približal na nekaj metrov. Nato sta se, verjetno v strahu, da so vlomilci oboroženi, umaknila. Vlomilci so iz razstavne dvorane pobegnili po treh minutah in 52 sekundah.

Nekateri francoski mediji so medtem razširili videoposnetek, ki naj bi prikazoval dvojico vlomilcev na begu iz muzeja. Na njem je videti moška, ki se s pomočjo transportne lestve spustita iz prvega nadstropja muzeja na pločnik in se poženeta v beg. Medtem mimo Louvra vozijo avtomobili in hodijo pešci. Po poročanju Le Parisiena je posnetek pristen. Tožilstvo se na prošnjo za komentar ni odzvalo.