Divjanje požarov na Iberskem polotoku zahtevalo dve novi žrtvi

V Španiji gozdni požari divjajo že več kot en teden. Španski gasilci, reševalne službe in specializirane vojaške enote se trenutno borijo z najmanj 20 večjimi požari. V zadnjih dneh je po podatkih Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) pogorelo več kot 70.000 hektarjev, od začetka leta pa že več kot 157.000 hektarjev površin.

Požar je ob tem terjal novo smrtno žrtev. Gasilec in tovornjak, vpletena v nesrečo, sta bila del operacije, ki se bori z gašenjem požarov v regiji Kastilja in Leon, so sporočile lokalne oblasti. Nesreča se je zgodila, ko je konvoj, v katerega je bilo vključeno tudi gasilčevo vozilo, zavil na zelo strmo gozdno cesto. Iz neznanega razloga se je vozilo približalo nasipu, se prevrnilo in zdrselo po strmem naklonu.

Glede na obseg uničenja, ki so ga povzročili požari, je predsednik vlade Pedro Sanchez, ki je tudi obiskal eno od prizadetih območij, v nedeljo napovedal "nacionalni pakt" za soočanje s podnebnimi spremembami.

Za pomoč pri gašenju požarov sta Španija in Portugalska zaprosili tudi v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite.

Na Portugalskem so v petek požari, ki na severu in v osrednjem delu države divjajo od konca julija, terjali prvo letošnjo smrtno žrtev, ko je med gašenjem umrl nekdanji župan mesta Guarda. Danes je po navedbah lokalnih oblasti umrl še gasilec.

Ta se je doslej deset dni boril s požari, usodna pa je bila prometna nesreča med delom, v kateri sta bila huje poškodovana tudi njegova gasilska kolega, je navedel portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa.

Na Portugalskem se s požari še vedno bori okoli 2000 gasilcev. Po besedah notranje ministrice Marie Lucie Amaral danes pričakujejo prihod pomoči dveh švedskih letal za gašenje požarov. V državi bo do srede ostal tudi kanader, ki ga je prejšnji teden poslal Maroko.

Po začasnih podatkih tamkajšnjega Inštituta za gozdove (ICNF) je na Portugalskem v tem letu pogorelo več kot 185.000 hektarov površine.

Vse hujši in pogostejši vročinski valovi na jugu Evrope, zlasti na Iberskem polotoku, so posledica globalnega segrevanja, ki je rezultat človeške dejavnosti.