Do italijanskega državljanstva že po petih letih?

Referendum poteka v senci bojazni, da volilna udeležba ne bo dosegla potrebnega praga. Anketa inštituta Demopolis iz maja kaže, da naj bi bila udeležba le med 31 in 39 odstotki.

Trenutna zakonodaja določa, da morajo tujci v Italiji živeti neprekinjeno deset let, da se lahko potegujejo za državljanstvo prek naturalizacije. Poleg tega morajo izpolnjevati pogoje, kot so minimalni dohodek, čista kazenska evidenca, znanje jezika in družbena integracija. Državljani EU lahko državljanstvo pridobijo že po štirih letih.

 Tajnik liberalne stranke Piu Europa Riccardo Magi spremembo podpira in obstoječa pravila označuje za stara in nepravična: "Silijo sto tisoče deklet in fantov, rojenih ali vzgojenih v Italiji, da živijo kot tujci v državi, ki je tudi njihova država."

 Magi meni, da predlog ne spreminja vseh pogojev, temveč zgolj krajša čas prebivanja, kar je po njegovem "liberalna ideja državljanstva", kot poroča Euronews.

Organizatorji menijo, da bi lahko reforma vplivala na približno 2,5 milijona tujcev v državi. Italija se sooča z nizko rodnostjo, ekonomisti pa opozarjajo, da država potrebuje več delovne sile, da bi oživila stagnirajoče gospodarstvo.

Nasprotno stališče ima Maria Chiara Fazio, podpredsednica centristične stranke Noi Moderati: "Državljanstvo je najgloblja vez med državo in posameznikom. Ne more biti predmet poenostavitve referenduma." Ob tem je priznala, da so birokratski postopki nejasni in pogosto povzročajo negotovost za prosilce.

Referendum zajema tudi vprašanja glede trga dela – predlogi vključujejo otežitev odpuščanja in višja nadomestila za odpuščene delavce v malih podjetjih. Cilj je razveljaviti zakon iz časa vlade Demokratske stranke pred desetletjem.

Kljub pomembnosti tem se večina politikov do referenduma distancira. Voditelji dveh vladnih strank, Antonio Tajani (Forza Italia) in Matteo Salvini (Liga), sta že napovedala, da ne bosta glasovala. Tudi premierka Giorgia Meloni se bo udeležila volišča, a glasovnice ne bo oddala.

Volilna brezbrižnost naj bi se odražala tudi v javnosti. Če volilna udeležba ne preseže 50 odstotkov, bo rezultat razveljavljen – ne glede na izid glasovanja.