Do končnega dogovora v 60 dneh?

Po navedbah posrednikov je bil ustanovljen poseben visoki odbor, ki bo vodil nadaljnja pogajanja, tehnične skupine pa bodo delo nadaljevale že v prihodnjih dneh. V skupni izjavi sta Katar in Pakistan poudarila, da sta se delegaciji dogovorili tudi o vzpostavitvi posebnega komunikacijskega kanala za preprečevanje incidentov in nesporazumov v Hormuški ožini, eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti.

Prav Hormuška ožina ostaja eno ključnih odprtih vprašanj. Čeprav je Iran konec tedna napovedal njeno zaprtje, podatki o pomorskem prometu kažejo, da ladijski promet skozi ožino še vedno poteka. Skozi ta prehod sicer potuje približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom, zato bi popolna zapora lahko povzročila resne motnje na svetovnih trgih.

Pogovori so se dotaknili tudi iranskega jedrskega programa, ki ostaja eno osrednjih spornih vprašanj med državama, poroča BBC. Ameriški uradniki poudarjajo, da je namen pogajanj doseči dolgoročno odpoved Irana morebitnim ambicijam po jedrskem orožju, medtem ko Teheran vztraja, da je njegov jedrski program izključno miroljuben.

Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi razmeram v Libanonu. Kljub prejšnjemu dogovoru o končanju spopadov so se v zadnjih dneh znova zaostrili boji med izraelsko vojsko in gibanjem Hezbollah. Izraelski zračni napadi naj bi po navedbah libanonskih oblasti zahtevali več deset smrtnih žrtev.

ZDA so zato v petek razglasile novo premirje med Izraelom in Hezbolahom. V okviru pogajanj so se strani zdaj dogovorile o ustanovitvi posebne skupine za preprečevanje incidentov v Libanonu, ki bo spremljala spoštovanje prekinitve vojaških operacij.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem vztrajal, da bo izraelska vojska ostala na jugu Libanona toliko časa, kolikor bo potrebno za zaščito severa Izraela. Vodja Hezbolaha Naim Qassem je to zavrnil in poudaril, da se bo gibanje še naprej branilo pred izraelsko prisotnostjo.

Tik pred začetkom pogovorov je ameriški predsednik Donald Trump na družbenem omrežju opozoril Iran, naj nemudoma ustavi svoje zaveznike v Libanonu, sicer bodo ZDA državo znova "zelo močno udarile".

Na grožnje se je ostro odzval vodja iranske delegacije Mohammad Bagher Ghalibaf. "Če bi njihove grožnje imele kakršen koli učinek, danes ne bi bili v tako obupanem položaju," je dejal in dodal, da Iran raje deluje kot grozi.

Ameriško delegacijo vodi podpredsednik JD Vance, ki je pred srečanjem poudaril, da želi Washington obrniti nov list v odnosih z Iranom. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene temeljito spremeniti odnos do Teherana, če se bo ta odpovedal vlogi dejavnika regionalne nestabilnosti in morebitnim jedrskim ambicijam.

Prav vprašanje iranskega jedrskega programa je bilo namreč eden glavnih razlogov za ameriško-izraelsko vojaško posredovanje konec februarja. O njem dokončnega dogovora za zdaj še ni, obe strani pa ga označujeta za ključno temo prihodnjih tednov.

"Iranci so se strinjali, da bodo ponovno povabili inšpektorje IAEA v svojo državo," je novinarjem v švicarskem letovišču Bürgenstock povedal Vance in ocenil, da se bodo pogovori z inšpektorji o njihovi vrnitvi začeli kmalu.

Odločitev Teherana o vrnitvi inšpektorjev je označil za pomemben mejnik za ameriški narod in prvi korak k "trajni denuklearizaciji" oziroma trajnemu končanju jedrskega programa v Iranu.

Vance je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je bila po maratonskem krogu pogajanj v Švici vzpostavljena "zelo dobra podlaga" za sklenitev končnega dogovora. Tudi iranski uradniki so pogovore opisali kot konstruktivne.

Ameriško ministrstvo za finance je nato v ločenem sporočilu navedlo, da začasno odpravlja sankcije proti Iranu, da bi islamski republiki omogočili proizvodnjo, prodajo in dobavo surove nafte ter sorodnih proizvodov do 21. avgusta.

Med konkretnimi razlogi za ustavitev sankcij je ameriški minister za finance Scott Bessent navedel zavezo Teherana k vzpostavitvi "prostega in odprtega prometa" skozi Hormuško ožino ter dovoljenje za vstop inšpektorjev IAEA v državo.

Inšpektorji IAEA sicer že dlje časa nimajo več dostopa do jedrskih objektov v Iranu, potem ko so bili nekateri izmed njih med 12-dnevno vojno junija lani tarča napadov Izraela in ZDA. Že tako omejeno zaupanje je nato skrhala vojna, ki se je konec februarja začela z ameriško-izraelskimi napadi na Iran.