2,5 milijona evrov Združenim narodom za pomoč Palestincem

Konferenco so skupaj organizirali Jordanija, Egipt in Združeni narodi, da bi dosegli "soglasje o praktičnih ukrepih za zadovoljitev neposrednih potreb v Gazi", so sporočile oblasti v Amanu. Številne mednarodne organizacije medtem opozarjajo, da so razmere v palestinski enklavi slabše kot kdaj koli prej.

"Ta groza se mora končati. Hitrost in obseg pokola in ubijanja v Gazi presegata vse, kar sem doslej doživel kot generalni sekretar," je v nagovoru udeležencem konference dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Guterres je ob tem podprl načrt v treh fazah za končanje vojne v Gazi, ki ga je konec maja predstavil predsednik ZDA Joe Biden. O slednjem se s predstavniki držav na Bližnjem vzhodu v teh dneh pogovarja ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je prav tako prisoten v Jordaniji. Pred tem se je že mudil v Egiptu in Izraelu, pred koncem turneje po regiji pa naj bi obiskal še Katar.

Za zdaj kljub sprejetju resolucije Varnostnega sveta ZN, ki je z glasovanjem v ponedeljek prav tako podprl Bidnov načrt, ne kaže, da bi kmalu dosegli kakršenkoli dogovor. Toda tudi Blinken je po navedbah AFP opozoril, da pri reševanju humanitarne situacije v Gazi ne gre zapravljati časa.

Državni sekretar ZDA je napovedal, da bo ameriška vlada zagotovila 404 milijone dolarjev humanitarne pomoči za Palestince, ter pozval druge države, naj sledijo njihovemu zgledu. "Čas je, da se vsi potrudimo, tudi tisti, ki ste že velikodušno prispevali," je dejal.

Blinken sicer ni navedel, kako natančno bodo ZDA zagotovile to pomoč. Običajno so se v Washingtonu zanašali na Svetovni program za hrano in zasebne organizacije.

Finančno pomoč so napovedale še nekatere druge države, med njimi Španija in tudi Slovenija, spet druge države, kot je Indonezija, pa naj bi Palestincem zagotovile pomoč v obliki zdravstvenih ekip, terenskih bolnišnic in možnosti za evakuacijo.

Več voditeljev je ob tem namenilo kritike Izraelu, med njimi egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi, navaja nemška tiskovna agencija dpa. "Izrael je neposredno odgovoren za humanitarno krizo brez primere v Gazi, kar je namerna posledica uničujoče maščevalne vojne," je dejal.

Večina je poleg tega pozvala k premirju in nagovarjala tako izraelsko kot palestinsko stran, naj sprejmeta predlagan načrt in dosežeta dogovor o prekinitvi ognja.

Vlada za pomoč Palestincem namenila dodatnih 2,5 milijona evrov

Voditelji v svet pošiljajo eno samo sporočilo, je dejal Golob: "Situacija, predvsem humanitarna, v regiji je katastrofalna." Po njegovem prepričanju je v ponedeljek sprejeta resolucija VS ZN zelo jasna in daje upanje za rešitev dveh držav, a je treba ukrepati takoj in hitro.

Zato so se v vladi odločili, da namenijo dodatnih dva in pol milijona evrov skozi različne programe ZN za takojšnjo humanitarno pomoč palestinskemu narodu. Torej to, kar je Golob obljubil po sprejemu odločitve o priznanju Palestine. 

Iz kabineta predsednika vlade so sporočili tudi, da potekajo pogovori o novi humanitarni pobudi, v okviru katere bo Slovenja prevzela vlogo koordinatorice in pobudnice. Več naj bi bilo znanega v prihodnjih tednih.

Golob se je v Jordaniji srečal z generalnim sekretarjem Združenih narodov Guterresem, predsednikom države Palestina Abbasom, generalnim komisarjem UNRWA Lazzarinijem in predsednikom vlade Španije Pedrom Sánchezom. Komisarju Lazzariniju je zatrdil, da bo Slovenija še danes namenila dodatna finančna sredstva za humanitarne namene, agenciji UNRWA bo tako namenjen milijon evrov, Slovenija pa se bo aktivno vključila v sooblikovanje izobraževalnih programov, s katerimi bo več kot 600.000 palestinskih otrok ponovno lahko upalo v boljšo prihodnost.

"Slovenija je članica EU in nestalna članica Varnostnega sveta ZN. Slišal se je naš glas, naš glas v imenu palestinskega naroda," je poudaril premier in tudi druge države pozval, naj pokažejo solidarnost s Palestinci. "Vseh pozivov mednarodna skupnost še ni upoštevala, vendar nas to ne bo ustavilo, da tudi v prihodnje ne bi pozivali še bolj odločno," je dodal.

Dan je premier sklenil s pogovorom z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem in jordanskim kraljem Abdulahom II., ki sta poleg prvega moža ZN Guterresa organizatorja konference.

Jordanskemu kralju se je zahvalil za podporo in prizadevanja Amana za ohranjanje stabilnosti in varnosti na Bližnjem vzhodu. Al Sisiju pa za prizadevanja egiptovske diplomacije v pogajanjih med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas. Z egiptovskim predsednikom sta spregovorila tudi o obuditvi projekta rehabilitacije otrok iz Gaze.

Sloveniji je pohvalo za aktivno vlogo v VS ZN izrekel tudi Guterres in poudaril, da je "glas Slovenije v New Yorku nenadomestljiv in široko slišan ter upoštevan pri najzahtevnejših in občutljivih temah za rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu". Generalnega sekretarja je premier seznanil tudi o načrtovanih aktivnostih septembra v New Yorku, ko bo Slovenija predsedovala VS ZN.

Golobu se je zahvalil tudi predsednik Abbas zaradi prizadevanj države in seveda priznanja Palestine. Golob in predsednik Abbas sta pozdravila včeraj sprejeto resolucijo VN ZN in še posebej poudarila potrebo po njeni čimprejšnji implementaciji.

Namen konference je okrepiti mednarodna prizadevanja za ublažitev humanitarne krize v Gazi, ki vključujejo dogovor o premirju in izpustitvi talcev, povečanju dostave nujne humanitarne pomoči in zagotavljanje ključnih storitev za civilno prebivalstvo, kot so zdravstvena oskrba, dostop do pitne vode in oskrba z energijo. Razprava poteka tudi o preprečevanju prisilnega preseljevanja civilistov in zagotavljanju osnovnih pogojev za bivanje razseljenih oseb. Pri teh prizadevanjih imajo osrednjo vlogo mednarodne humanitarne organizacije na čelu z Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Na konferenci visoki gostje govorijo tudi o pripravah na obnovo Gaze po vzpostavitvi premirja.

Vojna v Gazi je vstopila v deveti mesec. Medtem ko ZDA v Varnostnem svetu ZN iščejo podporo predlogu predsednika Joeja Bidna o premirju v Gazi, so izraelske sile v ponedeljek ubile in ranile več ljudi v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. V izraelski ofenzivi je bilo od 7. oktobra lani ubitih najmanj 37.124 ljudi, še 84.712 je ranjenih.