Dodik kljub nalogu za privedbo obiskal vojašnico v Banjaluki

Milorad Dodik se je s predsednikom vlade in narodne skupščine Republike Srbske Radovanom Viškovićem in Nenadom Stevandićem danes udeležil obeleževanja dneva vojske Republike Srbske in dneva tretjega pehotnega polka oboroženih sil Bosne in Hercegovine v vojašnici Kozara v Banjaluki, čeprav je Helez pred tem izdal ukaz načelniku generalštaba, da trojici ne smejo dovoliti vstopa na lokacije vojske BiH.

Tožilstvo BiH je proti trojici marca uvedlo preiskavo zaradi suma napada na ustavni red. Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za privedbo.

Helez je ukaz izdal zaradi naloga za privedbo ter v primeru kršitev napovedal ustrezne ukrepe, kot sta vložitev kazenske ovadbe in disciplinski postopek. Trojico so danes ob spremstvu policije kljub temu pripeljali v vojašnico, poroča tiskovna agencija Republike Srbske Srna. Tam jih je pričakal namestnik ministra za obrambo BiH Aleksandar Goganović, ki je sprejel tudi srbskega ministra za obrambo Bratislava Gašića.

Helez je danes po poročanju portala Klix.ba dejal, da bi mu načelnik generalštaba vojske BiH Gojko Knežević moral sporočiti, da vod vojaške policije na terenu ni mogel preprečiti vstopa. Po njegovih besedah je imelo ministrstvo pripravljen bataljon vojaške policije kot okrepitev, a so iz generalštaba sporočili, da za to ni potrebe.

"Zavedli so tako mene kot javnost," je ob tem izjavil Helez. Poudaril je, da bodo vsi, ki so prekršili zakon, kazensko odgovarjali.

Minister za zunanje zadeve BiH Elmedin Konaković je medtem po poročanju portala N1 BiH napovedal ostro protestno noto Srbiji, ker srbski minister Gašić ni vstal med izvajanjem himne BiH na slovesnosti. Prav tako med izvajanjem državne himne ni vstal Dodik.

Dodik je bil konec februarja nepravnomočno obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Zatem so oblasti entitete pod njegovim vodstvom z odločitvami, vključno s sprejetjem več ustavno spornih zakonov, povzročile eno največjih povojnih političnih in tudi pravosodnih kriz v državi.