Dodik napovedal predlog sporazuma o razdružitvi BiH, EU kritična

Predsednik entitete BiH Republike Srbske Milorad Dodik je pojasnil, da bo vlada entitete na njegov predlog sprejela pobudo, da v naslednjih 30 dneh pripravijo celovito poročilo o delovanju v zadnjih 30 letih, in Federaciji BiH kot podpisnici daytonskega sporazuma v 30 dneh predložila predlog Republike Srbske o medsebojni razdružitvi.

"Danes začenjamo formalno odločitev o zahtevi po mirni razmejitvi. Predlagali bomo, da se najprej razjasnijo politične pristojnosti, povezane z entitetama, ter da ohranimo in pustimo sedanji model delovanja gospodarstva, v nekaj letih pa bomo to prilagodili modelu mirne razmejitve," je še izjavil Dodik po seji vlade Republike Srbske, ki je v četrtek potekala prav v Srebrenici.

Dodal je, da srbski narod preprosto ne more več živeti v takšni Bosni in Hercegovini ter da je to, kar so naredili Bošnjaki z resolucijo o Srebrenici, nezakonito in da niso upoštevali Srbov. Pri tem je spomnil, da tega vprašanja ni obravnavalo predsedstvo BiH in da brez odločitve tega organa ni mogoče sprožiti pobude v ZN.

Borell: Takšnih izjav in napovedi žal ne slišimo prvič

"Takšnih izjav in napovedi žal ne slišimo prvič. Evropska unija in njene države članice so bile zelo jasne," se je na Dodikove besede glede razdružitve danes odzval tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella Peter Stano.

Spomnil je, da so države članice decembra ponovile svojo nedvoumno zavezanost evropski perspektivi BiH kot eni, enotni in suvereni državi. Izpostavil je zaskrbljenost EU zaradi zakonodaje in pobud v Republiki Srbski, ki so v nasprotju z evropsko potjo BiH, vključno z odcepitveno retoriko in dejanji, ki postavljajo pod vprašaj ustavni red države.

Opozoril je še, da bodo odcepitvene ideje ali dejanja njihove akterje le še bolj izolirali, imela pa bi lahko tudi resne posledice. Obenem je spomnil, da ima EU vzpostavljen okvir sankcij za tiste, ki spodkopavajo enotnost in ozemeljsko celovitost BiH.

Generalna skupščina ZN je resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, sprejela s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi. Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40 državami. Za so glasovale vse nekdanje republike Jugoslavije, razen Srbije.

Kusturica med kritiki sprejetja resolucije o genocidu v Srebrenici

Do sprejetja resolucije o genocidu v Srebrenici v generalni skupščini ZN je bil v četrtek kritičen priznani srbski režiser Emir Kusturica, ki ga je označil za zločin. Večina držav v regiji je pozdravila sprejetje resolucije, ne pa tudi v Srbiji in entiteti Bosne in Hercegovine Republiki Srbski, kjer so jo označili za neuspeh.

Kusturica je v četrtek za spletni portal ruske državne televizije RT v srbskem jeziku RT Balkan izjavil, da je to, da izvajanja genocida obtožijo narod, ki je bil v svoji zgodovini ena največjih žrtev genocida, enako največjemu človeškemu zločinu. Glasovanje v Generalni skupščini ZN je označil za posledico obupa, v katerem se je znašla civilizacija, ter dodal, da nas v prihodnosti očitno čakajo velika razdvajanja.

Predsedujoči predsedstvu BiH Denis Bećirović je po sprejetju resolucije v pogovoru za mrežo Radio Slobodna Evropa poudaril, da "noben narod, niti srbski, ni genociden". Ocenil je, da je resolucija nova zgodovinska priložnost za gradnjo sprave.

Sprejetje resolucije je pozdravila tudi Hrvaška, saj da stališče Zagreba temelji na spoštovanju mednarodnega prava, kosovska predsednica Vjosa Osmani pa je na družbenem omrežju X izpostavila, da gre za ključen korak v pomiritvi in boju proti zanikanju genocida.

V Srbiji in Republiki Srbski so resolucijo označili za neuspešno, saj je ni podprla niti polovica članic ZN. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po poročanju srbske tiskovna agencije Tanjug v četrtek dejal, da je pokazal, kako se bori za Srbijo, saj za resolucijo niso glasovale države, v katerih je skupno več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva.

"Nocoj sem tukaj končal kariero. Tega mi ne bodo nikoli oprostili, to je bil žebelj v krsto. Naredil sem vse za našo Srbijo. Naredili so vse, da bi nas ponižali. Mi pa smo jo dvignili v višave. Ne morem reči, da smo zmagali, ker so takšni postopki, a vsem je jasno, kakšen je dejanski rezultat," je izjavil.

Podobno sta v četrtek sporočila tudi predsednica srbske skupščine Ana Brnabić in srbski premier Miloš Vučević, pa srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović in predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki se je na dan glasovanja o resoluciji udeležil seje vlade entitete, ki je na ta dan potekala prav v Srebrenici.