"Absolutno bi prej izbral, da grem v zaporu, kot pa da priznam nekaj, kar se ni zgodilo. In to je domnevni genocid v Srebrenici. Ta zgodba je postala aktualna leta 2002, sedem let po dogodku. Kar naenkrat se vse okrog tega aktualizira in pretvarja, da je vse znano. Resnica je ena, in to je, da genocida ni bilo," je za srbski Telegraf dejal Dodik in ponovil, da bi združitev s Srbijo moral ostati dolgoročni cilj Srbov v Bosni. "Ta ideja mora živeti vse, dokler se ne uresniči."
V začetku julija je odhajajoči visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko sprejel odločitev o spremembi kazenskega zakonika, po katerem je predvideno kaznovanje oseb, ki javno zanikajo vojne zločine, dokazane na sodnih procesih, vključno z genocidom v Srebrenici. Za zanikanje genocida je po novem predvidena zaporna kazen od šest mesecev do petih let. Dodatno pa je določeno, da so z najmanj tremi leti zapora kaznovani kršitelji zakonske odredbe, ki opravljajo funkcije javnih funkcionarjev ali odgovorne osebe, in zaposleni v strukturah oblasti.
V skladu z daytonskim mirovnim sporazumom iz leta 1995 ima visoki predstavnik BiH pravico do sprejemanja zakonov. Inzka pa je na položaju visokega predstavnika BiH 1. avgusta nasledil nekdanji nemški minister za kmetijstvo Cristian Schmidt.
Takoj po tem, ko je Inzko uvedel spremembe zakona, je tožilstvo BiH potrdilo, da so začeli zbirati potrebne podatke, preiskave pa so bile sprožene v najmanj dvajsetih primerih, vendar zaenkrat ni potrditve, na koga se preiskave nanašajo.
Schmidt je dejal, da je pripravljen uporabiti pooblastila, ki jih ima na voljo, vključno z možnostjo odstranitve izvoljenih uradnikov, ki ogrožajo ozemeljski celovitosti in suverenosti BiH.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.