'Dogajanje v Sloveniji sprožilo razmislek o evropski medijski zakonodaji'

"Ne bom skrivala, da smo zaradi razmer v Sloveniji, predvsem težav pri financiranju STA v preteklosti in tudi drugih vprašanj, začeli razmišljati o zavezujočih pravilih za vse države članice, ki bodo bolje ščitile medijski prostor," je podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote, odgovorila na novinarsko vprašanje o aktualnem dogajanju na RTV Slovenija.

Gre za akt o medijski svobodi, v katerem komisija naslavlja težave javnih in zasebnih medijev, tudi v zvezi s financiranjem in stabilnostjo delovanja predvsem javnih medijev, je pojasnila.

Na novinarski konferenci ob predstavitvi tretjega letnega poročila o vladavini prava v EU je poudarila, da je to podlaga za razpravo s predstavniki držav članic, tudi o medijih in položaju novinarjev.

Komisija v poročilu Sloveniji priporoča "krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev".

Poudarja, da sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva ostajajo določeni izzivi.

To med drugim po navedbah Bruslja, ki se sklicuje na poročilo Centra za medijski pluralizem in svobodo medijev (CMPF) za leto 2022, velja za postopke imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, saj večino imenujejo parlament, politične stranke in vlada.

Viri pri EU so ob tem glede predloga sprememb zakona o RTV pojasnili, da v Bruslju pozdravljajo to, da "želi vlada ukrepati in uvesti več varovalk za zaščito neodvisnosti novinarjev". V tem kontekstu pa je treba razumeti tudi priporočilo komisije, so navedli.

V parlamentarni obravnavi je sicer trenutno predlog novele zakona o RTVS, s katerim želi vlada depolitizirati zavod. Vodenje, upravljanje in nadzor zavoda bi namesto zdajšnjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov. V skladu z enim od dopolnil, ki jih je v ponedeljek potrdil pristojni odbor DZ za kulturo, DZ vanj ne bo imenoval nobenega člana.

Na področju svobode medijev Evropska komisija izpostavlja še, da je bilo od objave lanskega poročila ponovno vzpostavljeno financiranje STA. To agenciji zagotavlja večjo stabilnost, a bi lahko nekatera določila v dogovoru za financiranje posredno vplivala na njeno uredniško avtonomijo, so opozorili.

Na poročilo se je že odzval evropski poslanec SD/S&D in podpredsednik Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je v pismu navedel, da "procesi razgradnje javne RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije (STA) so bili zadnji dve leti tako zelo intenzivni, da je potrebno barki radikalno obrniti smer s korenitimi spremembami področne zakonodaje, ki je že v parlamentarni proceduri". Omenil je tudi nujnost sprememb na drugih področjih. 

Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina pozdravlja izid poročila Evropske komisije o stanju pravne države v EU. Pri pluralnosti medijev in svobode govora je v središče postavil problematiko sovražnega govora in potrebo po spremembah zakona o medijih, ki bi določale način varovanja javnega interesa, ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin oz. sovražnega govora ter sankcije za medije, ki tak govor dopuščajo. Prav tako je opomnil na povečanje števila strateških tožb proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, pri čemer je pozval k čim prejšnjemu prenosu evropske direktive o zaščiti žvižgačev iz leta 2019 v slovenski pravni red. Slovenija z njo namreč precej zamuja.

Nenazadnje je varuh opozoril Evropsko komisijo, da Slovenija nazaduje na lestvici medijske svobode, ki jo vsako leto objavlja organizacija Novinarji brez meja, so zapisali pri varuhu.

Z nekaterimi glavnimi ugotovitvami iz poročila se strinjajo tudi na ministrstvu za kulturo, saj se, kot so zapisali v odzivu, skladajo z usmeritvami delovanja ministrstva na področju medijev in medijske politike.

Kot so dodali, je najbolj pereča dosedanja ureditev imenovanja programskih svetnikov in nadzornikov RTV Slovenija, ki ne zagotavlja zadostne zaščite pred političnimi posegi v upravljanje in vodenje javne radiotelevizije. Poudarili so, da to področje na novo ureja vladni predlog novele zakona o RTVS, s katerim vlada umika neposredni vpliv politike iz javne radiotelevizije.

Ministrstvo si bo prav tako prizadevalo zagotoviti večjo neodvisnost in avtonomijo javnih medijev od politike, konkurenčen in pluralen medijski trg, transparentno medijsko lastništvo in transparentno porabo javnega denarja za oglaševanje v medijih. Prav tako si bodo prizadevali za izboljšanje delovnih pogojev za novinarje.