Dogovor sta že julija lani dosegla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump. Sporazum predvideva 15-odstotne ameriške carine na večino evropskega blaga, medtem ko bi Evropska unija za ameriške izdelke uvedla ničelne carinske stopnje.
Čeprav so države članice dogovor že podprle, je njegova uveljavitev več mesecev obstala. K zamudam so prispevali Trumpovi pritiski na Grenlandijo, pa tudi odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, ki je razveljavila del njegove carinske politike in povzročila dodatno negotovost.
Potrditev v Evropskem parlamentu predstavlja zadnji pomemben politični korak pred začetkom izvajanja sporazuma. S tem naj bi se Evropska unija izognila tudi novim ameriškim carinam na evropska vozila, s katerimi je Trump grozil, če dogovor ne bi začel veljati do 4. julija.
Podpora največjih političnih skupin
Podporo sporazumu so že pred glasovanjem napovedale največje politične skupine v Evropskem parlamentu, med njimi tudi največja politična sila, Evropska ljudska stranka (EPP), katere članica je tudi Ursula von der Leyen.
Poslanci so v besedilo vključili tudi več zaščitnih mehanizmov. Sporazum bo samodejno prenehal veljati konec leta 2029, če ga pogodbenici ne bosta podaljšali. Evropska komisija pa bo lahko njegovo izvajanje začasno ustavila, če ZDA ne bodo spoštovale svojih obveznosti ali bi začele ovirati trgovino in investicije.
Predsednik parlamentarnega odbora za mednarodno trgovino Bernd Lange je poudaril, da parlament ni želel sprejeti kakršnegakoli dogovora. "Evropski parlament je zelo jasno povedal, da ne bomo sprejeli sporazuma z Združenimi državami, če ta ne bo ščitil evropskih interesov," je dejal.
Podobno je opozoril tudi italijanski socialistični poslanec Brando Benifei, ki meni, da mora Bruselj v odnosih z Washingtonom nastopati bistveno bolj odločno.
Trgovinski mir po letu carinskih sporov
Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo so ZDA sprožile nov val carin, ki so prizadele predvsem evropsko jeklarsko, aluminijsko in avtomobilsko industrijo.
Von der Leynova je zato skušala doseči dogovor, ki bi zmanjšal trgovinske napetosti med največjima gospodarskima partnericama na svetu. Skupna vrednost trgovinske menjave med Evropsko unijo in Združenimi državami presega dva bilijona dolarjev letno.
V Evropski ljudski stranki menijo, da sporazum evropskim podjetjem prinaša predvsem predvidljivost po obdobju negotovosti.
"Dogovor ostaja najbolj izvedljiva možnost in najboljši razpoložljivi izid za evropska podjetja," je dejal evropski poslanec Jörgen Warborn, pristojen za mednarodno trgovino v skupini EPP.
Kritiki: Evropa je popustila Trumpu
Kritiki na drugi strani sicer menijo, da Evropska unija v pogajanjih ni dovolj zaščitila svojih interesov in je pristala na pogoje, ki bolj ustrezajo Washingtonu kot Bruslju.
Kaj natančno prinaša trgovinski sporazum med EU in ZDA?
Čeprav je bil sporazum v javnosti predstavljen predvsem kot dogovor o 15-odstotnih carinah, dokument vsebuje precej širši nabor gospodarskih in političnih zavez.
Združene države bodo za večino evropskega izvoza uporabljale enotno 15-odstotno carinsko stopnjo. Ta bo veljala za številne ključne sektorje, med drugim za avtomobile, farmacevtske izdelke, polprevodnike in les.
Pomembna novost je, da ne bo dodatnega nalaganja različnih carin. Petnajst odstotkov predstavlja zgornjo mejo, zato evropski izvozniki ne bodo več izpostavljeni negotovosti glede morebitnih dodatnih dajatev.
Za določene skupine izdelkov bodo še naprej veljale le običajne carinske stopnje Svetovne trgovinske organizacije (MFN). Med njimi so pluta in nekateri drugi naravni viri, letala in letalski deli, generična zdravila, farmacevtske sestavine, kemični prekurzorji.
Bruselj in Washington sta se ob tem zavezala, da bosta poskušala seznam izdelkov z ugodnejšim režimom v prihodnje še razširiti.
Poseben del sporazuma je namenjen jeklu in aluminiju. EU in ZDA bosta sodelovali pri zaščiti svojih trgov pred poceni uvozom iz tretjih držav in pred globalnimi presežki proizvodnje, ki po mnenju obeh strani izkrivljajo konkurenco. Gre predvsem za poskus zaščite evropskih in ameriških proizvajalcev pred pritiskom cenejšega jekla iz Azije.
Evropska unija bo odpravila carine na ameriško industrijsko blago in omogočila lažji dostop številnim ameriškim izdelkom. Po ocenah Evropske komisije naj bi evropski uvozniki in potrošniki zaradi tega prihranili približno pet milijard evrov letno.
Bruselj poudarja, da bodo pri tem še vedno zaščiteni najbolj občutljivi evropski industrijski in kmetijski sektorji.
Dogovor predvideva tudi zmanjšanje netarifnih ovir. To vključuje usklajevanje avtomobilskih standardov, zmanjšanje administrativnih postopkov, več medsebojnega priznavanja certifikatov in kontrol kakovosti. Cilj je, da bi podjetja na obeh straneh Atlantika lažje poslovala in hitreje vstopala na trg.
Pomemben del sporazuma je namenjen gospodarski varnosti. EU in ZDA se zavezujeta k sodelovanju pri zaščiti dobavnih verig, omejevanju netržnih praks tretjih držav, preverjanju tujih investicij, izvoznem nadzoru občutljivih tehnologij.
Čeprav Kitajska ni neposredno omenjena, številni analitiki ocenjujejo, da je velik del teh določb usmerjen prav v zmanjševanje odvisnosti od kitajskih dobavnih verig.
Evropska unija namerava povečati nakupe ameriških energentov, predvsem utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), nafte, jedrskih energetskih proizvodov.
Bruselj poudarja, da je cilj nadaljnje zmanjševanje odvisnosti od ruskih energentov in krepitev energetske varnosti Evropske unije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.