Hrvaška je pred tremi leti uveljavila svojo izključno gospodarsko cono v Jadranskem morju. Pred njo so to storile skoraj vse sredozemske države, tudi Italija, razen Grčije in Turčije.

Hrvaška izključna gospodarska cona se nahaja med zunanjo mejo hrvaškega teritorialnega morja v smeri odprtega morja. V skladu z mednarodnim pravom bi lahko segala do 200 navtičnih milj od obale, a ker je Jadransko morje ožje, je morala doseči še dogovor o razmejitvi z Italijo.

S postopkom razglasitve svojih con sta Rim in Zagreb seznanila tudi Slovenijo, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima. Slovenska stran jim je nato predstavila svoje stališče, da načrtovana razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima ta po mednarodnem in evropskem pravu. 

Zgodba z gospodarskimi pasovi se sicer vleče že dvajset let. Hrvaška je namero o njegovi razglasitvi prvič obelodanila že leta 2003, tržaški časnik Il Piccolo je takrat poročal o načrtih Hrvaške in Italije, da bi si na pol razdelili Jadransko morje, odpravili režim mednarodnih voda in sklenili nov sporazum o ribolovu. Ljubljani, so pisali, to ni bilo po volji, ker naj bi za celotnim projektom razdelitve Jadrana, po mnenju Slovenije, stali močni in donosni naftni posli.