Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal, da bodo z Iranom dolgo pričakovani sporazum za končanje vojne na Bližnjem vzhodu podpisali v nedeljo. Dodal je, da bo to utrlo pot za odprtje Hormuške ožine za ladijski promet, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Podpis sporazuma je predviden za jutri, takoj po podpisu pa bo Hormuška ožina ODPRTA ZA VSE," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.
Po navedbah ameriškega predsednika si Teheran ne želi imeti jedrskega orožja in ga tudi ne bo pridobil niti z nakupom, niti z razvojem. Dodal je, da bodo ZDA ob primernem času pridobile iranski obogaten uran ter ga razredčile in uničile, bodisi v Iranu bodisi v ZDA.
"Veselimo se sodelovanja z Iranom in celotnim Bližnjim vzhodom še dolgo v prihodnosti. Upajmo, da bo ta proces potekal hitro, enostavno in gladko. Če ne bo, imamo skrajno alternativo, ki upamo, da je ne bomo nikoli več uporabili," je še dodal.
Tudi pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država posreduje v konfliktu, je danes sporočil, da bi ZDA in Iran lahko mirovni sporazum sklenila v naslednjih 24 urah. Dodal je, da bodo po elektronskem podpisu sporazuma prihodnji teden sledila pogajanja na tehnični ravni.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei pa je izjavil, da sprti strani dogovora ne bosta podpisali v nedeljo.
Iran: dogovor bi vodil do ponovnega odprtja ožine
Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem v petek ocenil, da sprti strani še nikoli nista bili tako blizu dogovoru o končanju vojne ter da ta vključuje tudi ponovno odprtje Hormuške ožine.
Pojasnil je, da osnutek sporazuma vključuje prekinitev pomorske blokade iranskih pristanišč in dogovor o spremembi upravljanja Hormuške ožine. Dodal je še, da je edini način za rešitev vprašanja iranskega obogatenega urana "njegovo razredčenje znotraj Irana".
Po njegovih besedah je iranski vrh glede dogovora sicer razdeljen na "podpornike in nasprotnike". Poudaril je tudi, da še niso sklenili skupne odločitve: "Zaenkrat moramo počakati. Če bo sporazum odobren, bo podpisan na daljavo." Ob tem je dodal, da bi se to lahko zgodilo že v prihodnjih dneh.
Pojavilo se je tudi že nekaj ugibanj o datumu in lokaciji podpisa – viri so namreč govorili tako o Ženevi kot o Dunaju kot možnih lokacijah podpisa dogovora, a Aragči zdaj pravi, da bo torej podpisan na daljavo. Bi se to lahko zgodilo že v nedeljo, na Trumpov 80. rojstni dan?
Ameriški uradniki so potrdili nekatere podrobnosti sporazuma in dejali, da bodo gospodarske koristi za Iran odvisne od tega, ali bo Teheran izpolnil svoje obveznosti.
Trump: nič skupnega s pogoji, o katerih so se dogovorili
Vojna se je začela z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran 28. februarja, zaradi česar je Iran udaril po Izraelu in ameriških zaveznicah v Perzijskem zalivu. Prav tako so takrat uspeli zapreti Hormuško ožino – ključno ladijsko pot za svetovno nafto in utekočinjeni zemeljski plin.
Kljub temu da sta se državi aprila dogovorili o prekinitvi ognja, pa so občasni spopadi med njima ostali. Ameriški predsednik je v četrtek dejal, da je odpovedal "načrtovane napade" na Iran, ker da so pogajalci dosegli "odličen dogovor", ki naj bi bil že kmalu tudi podpisan.
Iranski mediji so v petek objavili nekaj podrobnosti domnevnega 14-točkovnega dogovora, za katerega je Trump dejal, da "nima nič skupnega s pogoji, o katerih so se dogovorili" in "nima nobene zveze z resnico".
Izrael, ki Iran obtožuje izdelave jedrskega orožja, pa medtem v pogovore o premirju ni bil vključen. Zahodne države sicer že desetletja obtožujejo Iran, da skuša izdelati jedrsko orožje. Iran je obtožbe zanikal, češ da je njegov program namenjen miroljubnim namenom – proizvodnji električne energije in raziskovalnim namenom.
