'Ne vem, kako so me uspeli najti'

Iz Kitajske zadnja leta prihajajo vse bolj bizarne zgodbe o digitalnem nadzoru, takšnem, ki si ga še George Orwell ni uspel zamisliti. Peking je v razvoju svoje kvazi komunistične ideologije počasi prihajal do pomembnih spoznanj, saj je odpiranje ekonomije prineslo težave in demokratične težnje. Želje po demokratičnih spremembah so večkrat zatrli, Tiananmen je bil samo ena od njih, obstaja jih na desetine, stotine, o katerih zunanji svet ni slišal, prišel je le šepet govoric. 

Kapitalistični komunisti v Pekingu so spoznali, da ljudje ne bodo več slepo sledili njihovim načrtom, orodja, ki so jih izpilili na ujgurskem prebivalstvu, ki ga želijo podrediti oblasti komunistične partije, pa počasi uvajajo tudi drugod, a s pomembno razliko. Namreč, nasilje, zapiranja, taborišča ali gulagi niso v marketinški podobi Kitajske, ki jo želi prodajati na Zahod – mirna, polna priložnosti in prva na svetu. Zato so bili Kitajci med prvimi, ki jim je uspelo, kar ni uspelo Stasiju, Gestapu, Securitate, Ozni in drugim organizacijam, ki so želele zaustaviti "zle misli". S pomočjo zbiranja "državljanskih točk", sledenju telefonom, popolnim nadzorom nad birokratsko-digitalno sledjo in uporabo hitro razvijajoče se tehnologije umetne inteligence so uspeli prepoznati in usmerjati razvoj misli. Odklonsko gibanje je preprečeno, še preden se zgodi. Če vas zanima, kako je videti "nova kitajska podoba" pri muslimanskih Ujgurih, si poglejte video, ki ga je posnel Vice.

Kitajska je največja marketinška država na svetu

Predsednik Kitajske Ši Džiping ima za svoje kraljestvo podobo, ki ji morajo vsi slediti in jo upoštevati. Kitajska popolnoma omejuje informacije, ki zapuščajo državo in poskuša omejiti tiste, ki v državo vstopajo. Počasno ukrepanje WHO in sveta zaradi širjenja novega koronavirusa je bila posledica tega – Kitajska si enostavno ni želela privoščiti marketinške nočne more. Skrivaj, minimiziraj in krivi druge, je postala stalna praksa zadnjih nekaj let. 

Obveščevalne dejavnosti agentov Ministrstva za državno varnost niso skrivnost, so zelo aktivni v večini držav v Jugovzhodni Aziji, kibernetski spopadi pa sežejo po vsem svetu. Kitajska zelo dobro nadzoruje svoje državljane, ki bivajo v drugih državah, posebno občutljivi pa so na bivanja v Avstraliji, kjer "demokracija zastruplja mladino".

Kitajka, ki študira v Melbournu in se je pridružila ideji o svobodi govora in iskanju informacij, je bila tarča seštevka vseh zgoraj omenjenih dejavnosti. Na Twitterju je aktivna pod psevdonimom HorrorZoo in nikoli ni (do nekaj dni nazaj) svoje identitete delila na spletu, še več, bila je izredno pazljiva. A iznenada je dobila klic policista iz Kitajske, ki ji je rekel – prenehaj s svojimi dejanji, javi se policiji, ko se vrneš na Kitajsko. Kitajska je že tako prepričana v svoj prav, da zdaj že aktivno in direktno grozi disidentom po vsem svetu. Preko telefona, preko videoklicev. Disidenti ne vedo, kako jim je uspelo vse identificirati, nekateri pa so se posledično svetu predstavili s pravo identiteto. 

 "Naj ti povem, da se zavedaj, da si državljan Ljudske republike Kitajske. Nisi v državi, a se zavedaj, da če Kitajska ne bi bila velika in močna, ne bi imela statusa, kot ga imaš … Govorim ti resnico, in čeprav si v Avstraliji, zate še vedno veljajo kitajski zakoni. Razumeš?" 

Grožnje, kot je kasneje predstavila disidentka, ki se je tudi javno izpostavila, so se začele že v aprilu, grozili so tako njej kot staršem. In kakšne zločine ji očitajo? Kritizirala je predsednika Kitajske, politike in deli informacije o delovanju oblasti v Pekingu. Kitajska policija je v svojih grožnjah tako suverena, da jih ne moti, da snema njun pogovor. Prav tako pravi, da je policija na Kitajskem zahtevala, da se njen oče enkrat tedensko javlja na policijski postaji. Moledovanje staršev, naj preneha, in tudi drugačni pogledi na svet okrog njiju, pa zdaj s pospešeno hitrostjo oddaljujejo njo od družine na Kitajskem. "Zelo sem jezna in še bolj zaskrbljena za mojo varnost tukaj in staršev na Kitajskem," je povedala za SBS. "Ne vem, kako so me našli." 

Policist ji v seriji videov, ki so se pojavili na spletu, govori, da mora takoj prenehati z žalitvami predsednika in jim mora predati geslo svojega Twitterjevega računa. Na dnevni bazi ji nekdo poskuša vdreti v Twitterjev profil in ga blokirati, v digitalnem svetu tako nima več miru, je tarča načrtnega poskusa uničevanja njene identitete. A kot pravi, ne misli prenehati. "Seveda me je strah za starše, saj so moji starši, grozljivo sem zaskrbljena, a ne morem biti tiho in upam, da bo več mladih začela uporabljati svoj glas," še pove. 

Zoo je imela zanimivo otroštvo, odraščala je kot edinka v mestu Heifei, oče pa je na bližnji univerzi predaval marksistično-komunistično ideologijo. Naučila se je, kako in kje si pridobi VPN-povezavo, ki ji omogoča, da se izogne cenzorjem. To je bil njen prvi "upor", saj so VPN-ji strogo prepovedani. "Jaz in prijatelji smo pisali nekakšne spletne članke, a če sem napisala kaj proti državi oziroma je bilo politično občutljivo, so pogosto zbrisali objavo, postalo jih je strah," še pove. 

Oče je zelo zaskrbljen za njo, bregova, na katerih stojita, se vse bolj oddaljujeta. "Oče mi je rekel, naj se vrnem domov in se javim na policijski postaji, ker sem kriminalec. Po njegovo sem pod vplivom zunanjega sovražnika, ki mi je omračil um. Jaz mislim, pa da je on tisti, ki je pod vplivom zunanjih sil." 

Njena prihodnost je negotova, saj jo lahko Avstralija deportira na Kitajsko. Če bi zaprosila za politični azil, bi ga verjetno tudi dobila, saj je kibernetsko-politična vojna med Kitajsko in Avstralijo precej vroča in številni disidenti iščejo zaščito pri Avstralcih. In tukaj so številni disidenti, ki pogosto delijo zgodbe s svetom, zavedajoč se, da Kitajske pod trenutno oblastjo ne bodo več nikoli videli.