Dom, hrana in elektrika: kaj bo za to naredila EU?

Ursula von der Leyen se je v današnjem nagovoru Evropskemu parlamentu poleg aktualnih varnostnih vprašanj osredotočila tudi na življenjske razmere Evropejk in Evropejcev. Unija si med drugim prizadeva izboljšati kakovost življenja njenih prebivalcev na področjih stanovanj, mobilnosti in prehrane.

"Število gradbenih dovoljenj se je v petih letih zmanjšalo za več kot 20 odstotkov. To je več kot le stanovanjska kriza. To je socialna kriza," je poudarila von der Leynova.

Dodala je, da študentje opuščajo šolanje, ker ne morejo plačati najemnin in da mladi odlašajo z ustvarjanjem družin.

"Zato bomo še letos – po prejemu vaših prispevkov – predstavili prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Da bi bila stanovanja bolj dostopna, bolj trajnostna in kakovostnejša," je napovedala. EU bo po njenih napovedih predlagala pravno pobudo o kratkoročnih najemih, da bi olajšala gradnjo novih hiš in študentskih domov.

"V tem duhu bomo sklicali prvi vrh EU o stanovanjih, da bi zagotovili, da bo to na vrhu naše agende. Pri stanovanjih gre za dostojanstvo. Gre za pravičnost. In gre za prihodnost Evrope," je rekla.

Kot je dejala predsednica, se številni kmetje in ribiči soočajo z visokimi stroški vhodnih sredstev do birokracije ali nelojalne konkurence. "Naši kmetje potrebujejo pošteno konkurenco in enake konkurenčne pogoje," je dejala.

"Kmetje imajo pravico do poštene cene za svojo hrano – in poštenega dobička za svoje družine. Pregledali bomo izvajanje naše zakonodaje o nepoštenih trgovinskih praksah. In ukrepali bomo, kjer koli bo to potrebno. In danes lahko tudi napovem, da bomo povečali naš promocijski proračun za začetek nove kampanje 'Kupujte evropsko hrano'. Ker lahko ponosno rečemo, da je naša evropska hrana najboljša na svetu," je zagotovila.

"Milijoni Evropejcev si želijo kupiti cenovno dostopen evropski avto. Zato moramo vlagati tudi v male, cenovno dostopne avtomobile," je v delu nagovora o stanju v uniji, posvečenem gospodarski konkurenčnosti in zmanjševanju življenjskih stroškov Evropejcev, poudarila Ursula von der Leyen.

Napovedala je vzpostavitev posebne pobude, namenjene razvoju cenovno dostopnih malih avtomobilov, saj mora Evropa po njenem mnenju imeti "svoj lasten e-avtomobil". Ta mora biti okolju prijazen, učinkovit in lahek, cenovno dostopen za ljudi ter izdelan v Evropi iz evropskih delov.

"Verjamem, da bi morala imeti Evropa svoj električni avtomobil. E za okoljsko primeren – čist, učinkovit in lahek. E za ekonomičen – cenovno dostopen za ljudi. E za evropski – izdelan tukaj v Evropi, z evropskimi dobavnimi verigami. Ker ne moremo dovoliti, da Kitajska in drugi osvojijo ta trg. Ne glede na vse je prihodnost električna. In Evropa bo del tega," je povedala.

Ključnega pomena za razvoj električnih avtomobilov so baterije, je poudarila. Napovedala je sveženj, v okviru katerega bo za spodbujanje kapitalskih naložb v proizvodnjo baterij v Evropi na voljo 1,8 milijarde evrov.

Kot je še povedala predsednica komisije, si bo Bruselj prizadeval tudi za znižanje cen energije. Zato se mora EU znebiti "umazanih ruskih fosilnih goriv" in povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z jedrsko energijo kot osnovo.

EU mora obenem vlagati v energetsko infrastrukturo in interkonektorje. Zato bo komisija predlagala sveženj ukrepov za okrepitev električnih omrežij in hitrejše izdajanje dovoljenj, v okviru pobude Energetske avtoceste pa se bo soočila z ozkimi grli v evropski energetski infrastrukturi, je dejala von der Leynova.

Jordan Bardella iz skupine Domoljubi za Evropo je obsodil podporo predsednice von der Leynove sporazumu o prosti trgovini z Mercosurjem. Kritiziral je predlog EU unije za znižanje carin na kitajska vozila ter pravila energetskega trga, ki ne upoštevajo nizkih stroškov jedrske energije v Franciji. Kritiziral je trgovinski sporazum z ZDA, ki po njegovem mnenju žrtvuje ključne francoske industrije – obrambo, vino, luksuzne izdelke in farmacevtske izdelke –, medtem ko so si manjše države zagotovile boljše sporazume.

Bas Eickhout iz skupine Zeleni je pozval Evropo, naj "neha razmišljati kot trg in začne razmišljati kot sila". Pozval je k naložbam v evropske obnovljive vire energije in druge industrije za boj proti avtokratom.

René Aust iz skupine Evropa suverenih narodov je dejal, da medtem ko trgi po vsem svetu rastejo, Evropa zaostaja zaradi pomanjkanja podjetniške svobode.

Predsednica je sicer zagotovila podporo evropskemu gospodarstvu in povečanju njegove konkurenčnosti, predvsem prek poglobitve evropskega notranjega trga. Komisija bo tako pripravila strategijo za evropski notranji trg do leta 2028, ki bo po napovedih predsednice vključevala poglobitev notranjega trga na področjih kapitala, storitev, energetike in telekomunikacij.

"Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da so notranje ovire na enotnem trgu enakovredne 45-odstotnim carinam na blago in 110-odstotnim carinam na storitve," je poudarila.

Za podporo jeklarskemu sektorju pri razogljičenju je napovedala predlog dolgoročnega trgovinskega instrumenta za zaščito sektorja pred nepošteno konkurenco tretjih držav, ki bo nasledil obstoječe ukrepe.

Evropska jeklarska industrija je sicer še pod dodatnim pritiskom zaradi visokih carin na uvoz jekla v ZDA, ki se z julija sklenjenim trgovinskim dogovorom med EU in ZDA niso znižale.

Martin Schirdewan iz Levice je trgovinski sporazum z ZDA označil za "popolno kapitulacijo". Politike prostega trgovanja je povezal z naraščajočo revščino, izgubo delovnih mest in naraščajočimi stroški, pri čemer se milijarde vlagajo v militarizacijo, hkrati pa se "brutalno krčijo" pokojnine in socialna varnost. 

Predsednica komisije, ki je z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sklenila dogovor, je danes poudarila, da je dogovor najboljši možni izplen pogajanj. Evropska podjetja postavlja v relativno boljši položaj od drugih podjetij po svetu, je pojasnila. Poudarila je tudi, da EU sama določa svoja pravila, med drugim na področju digitalnih storitev.