Droge v Evropi čedalje močnejše in vse bolj razširjene

EMCDDA v poročilu med drugim poudarja, da so uporabniki drog v Evropi danes izpostavljeni "širši paleti psihoaktivnih snovi, ki so pogosto močnejše ali čistejše ali se pojavljajo v novih oblikah, mešanicah ali kombinacijah". V lanskem letu so prvič zabeležili uporabo 26 novih drog, s čimer je skupno število psihoaktivnih substanc, katerih uporabo spremlja evropski center, preseglo 950.

Ob tem opozarjajo tudi na problem simultanega ali zaporednega uživanja več različnih substanc, kar je v Evropi pogost pojav. Največkrat gre za hkratno uporabo alkohola in benzodiazepinov, opioidov ali kokaina.

Kokain je najbolj priljubljen prepovedan stimulans v Evropi, lani ga je uživalo približno štiri milijone posameznikov med 15. in 64. letom starosti, navaja EMCDDA.

Ta droga v Evropo največkrat prispe po morski poti iz Južne Amerike. Lani se je povečalo število zasegov pošiljk kokaina, zato so se nekateri preprodajalci z bolj uveljavljenih poti prek Belgije in Nizozemske preusmerili še v švedska in norveška pristanišča. Vse več proizvodnih obratov opažajo tudi znotraj Evrope.

EMCDDA v poročilu opozarja tudi na heroin, ki je v Evropo doslej večinoma prispel iz Afganistana. Toda pred dvema letoma so v tej državi oblast prevzeli talibani, ki so prepovedali gojenje maka za izdelavo te droge in preprodajo, ki je v Afganistanu lani upadla za kar 95 odstotkov.

Trenutno je težko napovedati, kako bo ta prepoved vplivala na evropski trg, oblasti pa se bojijo, da bodo zaradi pomanjkanja heroina vrzeli na trgu zapolnili močnejši in nevarni sintetični opioidi. EMCDDA opozarja tudi na novo nevarnost nitazenov, ki so lahko 500-krat močnejši od morfija.

"Evropski trg drog se hitro razvija in je nestanoviten, kar spodbuja nasilje in korupcijo. Pretok prepovedanih drog v Evropo poteka zlasti prek naših pristanišč. Zato smo ustanovili evropsko pristaniško zvezo, da bi okrepili odpornost naših logističnih vozlišč proti grožnjam organiziranega kriminala," je ob tem povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. "Za boj proti mreži je potrebna mreža. Biti moramo pozorni in pripravljeni," je dodala.