'Eden najsmrtonosnejših napadov doslej.' Varšava: Putin v vojno z Natom

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenih omrežjih sprva poročal o najmanj devetih smrtnih žrtvah in več deset ranjenih. Pojasnil je, da so ruske sile v Ternopilu zadele devetnadstropne stanovanjske stavbe, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da so ljudje morda še ujeti v ruševinah.

Oglasil se je tudi ukrajinski notranji minister Igor Klimenko, ki je navedel drugačno številko. Sporočil je namreč, da je ponoči v ruskem napadu na Ternopil umrlo deset ljudi, 37 pa jih je bilo ranjenih. A uničujoča razsežnost napada je bila po besedah ukrajinskih sil še veliko večja. Najmanj 25 mrtvih in najmanj 66 poškodovanih, kažejo njihovi zadnji podatki. Med mrtvimi sta tudi dva otroka.

Z notranjega ministrstva so kasneje danes sporočili, da so bila v bombardiranju poškodovana stanovanjska poslopja, skladišča in industrijski obrati ter da so izbruhnili obsežni požari.

Lokalne oblasti so prebivalce Ternopila pozvale, naj ostanejo doma in zaprejo okna zaradi presežene količine klora v zraku, ki je posledica požarov in dima. Zelenski pa je ocenil, da ruski napadi kažejo, da pritisk na Rusijo ni dovolj močan. Pozval je k novim sankcijam proti Rusiji in k pomoči Ukrajini.

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je bila Ukrajina ponoči tarča enega najsmrtonosnejših ruskih napadov doslej s 476 droni in 48 raketami, od katerih so sestrelili 442 dronov in 41 raket. Napade je Moskva usmerila na zahodne ukrajinske regije, ki zaradi oddaljenosti od fronte niso pogosto tarče bombardiranj - Lviv, Ivano-Frankivsk in Ternopil.

Župan Lviva Andrij Sadovij pa je potrdil, da je v Lvivu po napadu zagorelo skladišče pnevmatik. Toda ni omenjal žrtev.

Kyiv Independent je poročal tudi o napadu na energetsko in drugo kritično infrastrukturo v regiji Ivano-Frankivsk. V tej regiji so bile poškodovane tri osebe, med njimi dva otroka, je povedala guvernerka Svitlana Oniščuk.

Zaradi napada blizu meje s Poljsko je ta skupaj s silami zveze Nato v zrak poslala letala. V pripravljenosti pa je tudi sistem zračne obrambe na tleh, je po poročanju agencije Reuters sporočila poljska vojska.

Zaradi vdora ruskega brezpilotnega letalnika na njeno ozemlje je danes tudi Romunija v zrak poslala vojaška letala. Kot AFP navaja izjavo romunskega obrambnega ministrstva, je Romunija, sicer članica Nata, najprej v zrak poslala dve nemški lovski letali, nato pa še dve letali romunskih zračnih sil.

Prebivalci romunskih občin Tulcea in pozneje še Galati so na telefone prejeli opozorila o nevarnosti.

Zjutraj je poleg napada na Harkov, kjer je bilo ranjenih 36 ljudi, sicer opozorilo za zračne napade veljalo za skoraj vso Ukrajino. Napadi z droni so bili tokrat usmerjeni tudi na zahod države. Zaradi napada blizu meje s Poljsko je ta skupaj s silami zveze Nato v zrak poslala letala, v pripravljenosti je tudi sistem zračne obrambe na tleh.

Moskva v zadnjih mesecih stopnjuje napade z brezpilotniki in raketami, pri čemer cilja ukrajinsko energetsko infrastrukturo, pogosto so zadeti tudi civilni objekti.

Pred novo zimo in brez obetov za nove mirovne pogovore je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trenutno na evropski turneji, kjer skuša pridobiti podporo za svojo vojsko in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinska vojska medtem na fronti le s težavo zadržuje številčnejšo rusko vojsko, ki na vzhodu države beleži napredek in je v torek zajela dva nova kraja.

Ameriška vlada je v torek obvestila kongres, da je odobrila prodajo orožja in opreme Ukrajini v vrednosti 105 milijonov dolarjev, je sporočil State Department. Gre predvsem za opremo za vzdrževanje in delovanje protiraketnih sistemov Patriot za obrambo pred ruskimi napadi.

Prodaja bo glede na sporočilo State Departmenta podprla zunanjepolitične cilje in interese nacionalne varnosti ZDA z izboljšanjem varnosti partnerske države. Iz sporočila ministrstva pa ni razvidno, kdo bo plačal orožje in opremo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po odmevnem prepiru z ameriškim predsednikom februarja v Beli hiši spremenil pristop in sprejema vse Trumpove mirovne pobude, ruski predsednik Vladimir Putin pa računa na zmago in še ni sprejel resnih pogajanj o miru.

Kot so sporočili z estonskega zunanjega ministrstva, je estonski zunanji minister Margus Tsahkna obiskal Washington, kjer je pred posebno komisijo ameriškega kongresa poudaril, da se mora Zahod na vse močnejše hibridno vojskovanje Rusije odzvati z močjo in solidarnostjo.

"Tako kot mnoge druge zaveznice Nata je tudi Estonija v zadnjih letih doživela, kako je Rusija okrepila svojo tajno vojno proti Zahodu," je dejal Tsahkna. Navedel je primere, vključno s prisotnostjo treh ruskih lovskih letal v estonskem zračnem prostoru 19. septembra, rusko pomorsko in zračno aktivnostjo, ki je spremljala plovila tajne flote v Baltskem morju, sabotažami, motnjami GPS in odstranitvijo mejnih oznak z reke Narva.

"Ti incidenti so del širšega vzorca, v katerem je Rusija kršila zračni prostor zaveznic Nata, izvajala sabotaže in vandalizem, požige, vmešavanje v volitve, kibernetske napade in dezinformacijske kampanje ter izkoriščala migracijski pritisk," je še poudaril. Kot je dejal, se ruska vojska povečuje.

Estonija, Latvija in Litva so sicer letos odstopile od globalne konvencije o prepovedi protipehotnih min in pred kratkim začele zadnje priprave za postavitev tega eksplozivnega orožja na meje z Rusijo in Belorusijo. Poljska in Finska sta prav tako naznanili odstop od te konvencije, ki bo začela veljati v začetku prihodnjega leta, kot poroča Politico.

Konvencija o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min, znana kot Ottawska konvencija, je bila sprejeta leta 1997 in je začela veljati 1. marca 1999.

Konvenciji se je pridružilo 165 držav po vsem svetu, ne pa tudi pomembne države, ki so hkrati glavne proizvajalke in uporabnice min: ZDA, Rusija, Kitajska, Indija in Pakistan.

Vse kaže, da so ruski agenti krivi za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo na Poljskem, je dejal predstavnik poljske službe za notranjo varnost Jacek Dobrzynski. Poljski premier Donald Tusk je pozneje pojasnil, da sta osumljenca za napad dva Ukrajinca, ki delata za Moskvo.

Načelnik generalštaba poljskih oboroženih sil Wiesaw Kukula je opozoril, da je Rusija "začela obdobje priprav na vojno" in da "tukaj gradijo okolje, namenjeno ustvarjanju ugodnih pogojev za morebitno agresijo na poljskem ozemlju".

Ruski vojaški napad na Poljsko bi sprožil odziv v skladu s 5. členom Nata, kar bi verjetno pomenilo tretjo svetovno vojno. Kukula je dodal, da se Rusija trenutno nahaja v stanju "hibridnega vojskovanja".

"Putin tukaj ustvarja določeno vzdušje, katerega cilj je spodkopavanje zaupanja javnosti v vlado, v ključne strukture, kot so oborožene sile in policija, ter ustvarjanje ugodnih pogojev za morebitno agresijo na poljskem ozemlju," je še dodal.

Madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral zadnji poziv EU k povečanju finančne podpore Ukrajini in zahtevo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen označil za "osupljivo".

"Vsa ta zadeva je podobna poskusu pomoči alkoholiku na način, da mu pošljemo še en zaboj vodke. Madžarska ni izgubila zdrave pameti," je dodal Orban.