Droni nad Harkovom, Varšava: Putin v vojno z Natom

Ukrajinski Harkov je bil znova tarča ruskih dronov, napadi pa so se zgodili tudi v drugih delih države. Dve urbani okrožji mesta Harkov sta bili tarča napada z 19 droni. Po navedbah policije je bilo poškodovanih več kot deset stanovanjskih poslopij.

V devetnadstropni stavbi je izbruhnil požar, poškodovanih je bilo več avtomobilov, garaž in supermarket, je sporočil guverner regije Oleg Sinegubov. Med ranjenimi sta po njegovih besedah tudi vsaj dva otroka, šest ljudi je bilo prepeljanih v bolnišnico.

Ukrajinski medij Suspilne je ob sklicevanju na regionalne reševalne službe poročal o štirih požarih na napadenem območju. Reševalci in policija so evakuirali 48 ljudi iz enega od poslopij, v katerih je zagorelo, kot poroča STA.

Rusija je že predhodni dve noči napadla regijo Harkov, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ljudje.

Zjutraj je sicer opozorilo za zračne napade veljalo za skoraj vso Ukrajino. Napadi z droni so bili tokrat usmerjeni tudi na zahod države. Zaradi napada blizu meje s Poljsko je ta skupaj s silami zveze Nato v zrak poslala letala, v pripravljenosti je tudi sistem zračne obrambe na tleh.

Moskva v zadnjih mesecih stopnjuje napade z brezpilotniki in raketami, pri čemer cilja ukrajinsko energetsko infrastrukturo, pogosto so zadeti tudi civilni objekti.

Pred novo zimo in brez obetov za nove mirovne pogovore je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trenutno na evropski turneji, kjer skuša pridobiti podporo za svojo vojsko in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinska vojska medtem na fronti le s težavo zadržuje številčnejšo rusko vojsko, ki na vzhodu države beleži napredek in je v torek zajela dva nova kraja.

Ameriška vlada je včeraj obvestila kongres, da je odobrila prodajo orožja in opreme Ukrajini v vrednosti 105 milijonov dolarjev, je sporočil State Department. Gre predvsem za opremo za vzdrževanje in delovanje protiraketnih sistemov Patriot za obrambo pred ruskimi napadi.

Prodaja bo glede na sporočilo State Departmenta podprla zunanjepolitične cilje in interese nacionalne varnosti ZDA z izboljšanjem varnosti partnerske države. Iz sporočila ministrstva pa ni razvidno, kdo bo plačal orožje in opremo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po odmevnem prepiru z ameriškim predsednikom februarja v Beli hiši spremenil pristop in sprejema vse Trumpove mirovne pobude, ruski predsednik Vladimir Putin pa računa na zmago in še ni sprejel resnih pogajanj o miru.

Kot so sporočili z estonskega zunanjega ministrstva, je estonski zunanji minister Margus Tsahkna obiskal Washington, kjer je pred posebno komisijo ameriškega kongresa poudaril, da se mora Zahod na vse močnejše hibridno vojskovanje Rusije odzvati z močjo in solidarnostjo.

"Tako kot mnoge druge zaveznice Nata je tudi Estonija v zadnjih letih doživela, kako je Rusija okrepila svojo tajno vojno proti Zahodu," je dejal Tsahkna. Navedel je primere, vključno s prisotnostjo treh ruskih lovskih letal v estonskem zračnem prostoru 19. septembra, rusko pomorsko in zračno aktivnostjo, ki je spremljala plovila tajne flote v Baltskem morju, sabotažami, motnjami GPS in odstranitvijo mejnih oznak z reke Narva.

"Ti incidenti so del širšega vzorca, v katerem je Rusija kršila zračni prostor zaveznic Nata, izvajala sabotaže in vandalizem, požige, vmešavanje v volitve, kibernetske napade in dezinformacijske kampanje ter izkoriščala migracijski pritisk," je še poudaril. Kot je dejal, se ruska vojska povečuje.

Estonija, Latvija in Litva so sicer letos odstopile od globalne konvencije o prepovedi protipehotnih min in pred kratkim začele zadnje priprave za postavitev tega eksplozivnega orožja na meje z Rusijo in Belorusijo. Poljska in Finska sta prav tako naznanili svoj odstop od te konvencije, ki bo začela veljati v začetku prihodnjega leta, kot poroča Net.hr.

Konvencija o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min, znana kot Ottawska konvencija, je bila sprejeta leta 1997 in je začela veljati 1. marca 1999.

Konvenciji se je pridružilo 165 držav po vsem svetu, ne pa tudi pomembne države, ki so hkrati glavne proizvajalke in uporabnice min: ZDA, Rusija, Kitajska, Indija in Pakistan.

Vse kaže, da so ruski agenti krivi za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo na Poljskem, je dejal predstavnik poljske službe za notranjo varnost Jacek Dobrzynski. Poljski premier Donald Tusk je pozneje pojasnil, da sta osumljenca za napad dva Ukrajinca, ki delata za Moskvo.

Načelnik generalštaba poljskih oboroženih sil Wieslaw Kukula je opozoril, da je Rusija "začela obdobje priprav na vojno" in da "tukaj gradijo okolje, namenjeno ustvarjanju ugodnih pogojev za morebitno agresijo na poljskem ozemlju".

Ruski vojaški napad na Poljsko bi sprožil odziv v skladu s 5. členom Nata, kar bi verjetno pomenilo tretjo svetovno vojno. Kukula je dodal, da se Rusija trenutno nahaja v stanju "hibridnega vojskovanja".

"Putin tukaj ustvarja določeno vzdušje, katerega cilj je spodkopavanje zaupanja javnosti v vlado, v ključne strukture, kot so oborožene sile in policija, ter ustvarjanje ugodnih pogojev za morebitno agresijo na poljskem ozemlju," je še dodal.

Madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral zadnji poziv EU k povečanju finančne podpore Ukrajini in zahtevo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen označil za "osupljivo".

"Vsa ta zadeva je podobna poskusu pomoči alkoholiku na način, da mu pošljemo še en zaboj vodke. Madžarska ni izgubila zdrave pameti," je dodal Orban.