V akvatoriju Črnega morja vzhodno od rta Sveti Atanas in mesta Bjala poteka obsežna reševalna akcija, piše bolgarski btvnovite, zaradi usklajenega napada z droni na trgovske ladje.
Po prvih informacijah sta bili tarči napadov dve ladji za prevoz generalnega tovora, Alfa Watan, ki pluje pod zastavo Toga, in Able, ki pluje pod zastavo Palaua. Ladja Alfa Watan je plula iz Turčije v Romunijo, ladja Able pa je izplula iz romunskega pristanišča Sulina, preden je vstopila v izključno ekonomsko cono Bolgarije.
Alfa Watan je utrpela kritične poškodbe in potonila vzhodno od bolgarske obale, trenutno pa še ni uradnih informacij o posadki oziroma ali so med njimi preživeli; premier Radev je dejal, da za zdaj še niso našli nikogar.
Drugo napadeno plovilo, Able, je po napadu zajel močan požar, vseh 18 članov posadke pa je bilo prisiljeno zapustiti ladjo. Rešil jih je potniški trajekt Dioscuria, ki pluje pod bolgarsko zastavo. Po klicu na pomoč so ladjo nemudoma preusmerili proti koordinatam napadenega plovila, da bi jim pomagala. Trajekt je sicer sprva prispel do prve ladje, Alfa Watan, kjer so videli eksplozijo, a tam našli le prevrnjen čoln in rešilne jopiče, vendar niso našli nobenega člana posadke potopljene ladje.
Obe ladji sta ponoči poslali signale, da sta v težavah. Okoli 9. ure zjutraj je ena od njiju izginila z radarjev mejne policije.
Rešeni vsi člani posadke ladje Able
Med rešenimi sta tudi poškodovana mornarja, ki so jima takoj nudili prvo pomoč neposredno na krovu bolgarskega trajekta. Preostalih 16 članov posadke druge ladje je pripeljal patruljni čoln mejne policije. V posadki je bilo 11 turških državljanov in sedem indijskih državljanov.
Kapitan ladje je utrpel poškodbo glave, zato so ga odpeljali v bolnišnico. Poškodbe glave, prsnega koša in leve noge so mu oskrbeli v bolnišnici, nato pa so ga iz nje odpustili.
Druga poškodovana oseba pa je mornar iz Indije s hudimi opeklinami. Prepeljali so ga na kliniko za opekline v pomorski bolnišnici. Po podatkih bolnišnice ima 45 odstotkov opeklin. Moški je v šoku in bo predvidoma na intenzivni negi ostal najmanj tri dni.
Eden od mornarjev v posadki je pripovedoval o svoji izkušnji sinoči v Črnem morju. "Iz Turčije sem. Mislim, da so Rusi odvrgli bombo pod vodo. Mislim, da je bila ruska, ker smo prevažali ukrajinski tovor," je povedal za BNR.
Vir iz pomorske varnostne službe je po poročanju Reutersa prav tako povedal, da prve ocene napada kažejo, da je šlo verjetno za ruski napad.
Premier sklical nujni sestanek
Premier Rumen Radev je zaradi napada na dve trgovski ladji sklical nujni sestanek. Radev je napad označil za "absolutno nesprejemljiv" in "hudo kršitev mednarodnega in pomorskega prava". Po njegovih besedah to, kar se je zgodilo, "še bolj otežuje ladijski promet v Črnem morju, povečuje stroške zavarovanja in otežuje plovbo v regiji".
"Če se vojna ne konča pravočasno, bo še naprej širila svoj prostorski obseg in povečevala tveganja, vključno z globalnimi konflikti," je dejal. Poudaril je, da takšni incidenti kažejo na "neupoštevanje pravil mednarodnega prava" in ustvarjajo tveganja za civilni ladijski promet.
"Ne morem še reči, iz katere države so droni, je pa jasno – so bodisi ruski bodisi ukrajinski," je povedal. "Napad je bil kompleksen, z dronom iz morja in zraka, še vedno poskušamo ugotoviti, od kod je prišel," je dodal.
Kapitan in lastnik ladijske agencije Todor Georgiev je prepričan, da je dron ruski. "Kdo lahko zadene ladjo, ki je nakladala v Ukrajini ali pa bo tja nakladala? Spomnimo se primera drona, ki je padel v koruzo in je bila poklicana ukrajinska veleposlanica. Zdaj čakam, ali bo Rumen Radev poklical rusko veleposlanico Mitrofanovo, ker gre zagotovo za ruski dron, drugega ne more biti."
Predsednica Iliana Yotova je sklicala sejo Svetovalnega sveta za nacionalno varnost v predsedniški instituciji. Tema je "Trenutna tveganja in grožnje za pomorsko varnost in kritično infrastrukturo Bolgarije v kontekstu vojne v Ukrajini".
Bolgarska zunanja ministrica Velislava Petrova je poudarila, da je glede napada v stikih z evropskimi partnerji in zavezniki Nata. "Bolgarija bo sodelovala s svojimi partnerji pri oceni širših posledic za varnost in plovbo v Črnem morju," je dodala. Napad z dronom v izključni ekonomski coni Bolgarije je označila za absolutno nesprejemljiv. "To je huda kršitev mednarodnega prava in načel varne plovbe."
Onesnaženje okolja?
Okoliščine incidenta in vrsta napadalnih dronov še vedno ostajajo predmet preiskave. Izvajajo se tudi obveščevalne dejavnosti glede morebitnih razlitij in onesnaženja okolja. Po besedah Radeva je "najpomembneje za državo, da zagotovi življenje in zdravje ljudi, ne glede na to, kdo pluje v bolgarski izključni ekonomski coni."
Po odredbi ministrice za okolje in vode Rositse Karamfilove je Direktorat za porečje Črnega morja (BSRD) v Varni začel izredni inšpekcijski pregled v bolgarski regiji Črnega morja.
Danes bodo na območjih rta Kaliakra, Bjale in Sozopola opravljeni inšpekcijski pregledi in vzorčenje morske vode. Odvzeti vzorci vode bodo testirani na prisotnost naftnih derivatov, polikloriranih bifenilov, kovin in fizikalno-kemijskih elementov kakovosti.
Več držav izrazilo podporo Bolgariji
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je razmere v Črnem morju po napadih na trgovske ladje opisala kot vse bolj zaskrbljujoče. "Razmere v Črnem morju so vse bolj zaskrbljujoče. Trgovske ladje – in nedolžne posadke – so tarče napadov, na morju pa so že bila izgubljena življenja."
Madžarski premier Peter Magyar je Bolgariji zagotovil popolno solidarnost Madžarske glede napada v Črnem morju, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
"Švedska izraža polno solidarnost z našo zaveznico v Natu, Bolgarijo," je na X zapisal premier Ulf Kristersson. Pojasnil je, da se je o "tem resnem napadu" že pogovarjal z bolgarskim premierjem.
Nedavno tarča napadov tudi ladja zunaj teritorialnih voda Romunije
Incidenti v Romuniji in Bolgariji so del širšega porasta napadov v Črnem morju. Podatki pomorske varnostne družbe Ambrey kažejo, da je bilo v preteklem letu napadenih 45 trgovskih ladij, od tega 33 v zadnjih treh mesecih, še navaja bolgarski btnovite.
Turška ladja s koruzo, ki je plula iz ukrajinskega pristanišča Izmail v Italijo, se je včeraj zažgala nedaleč od romunske naftne in plinske ploščadi na morju. Ukrajina je Rusijo obtožila napada z brezpilotnim letalom. Umrla sta kapitan ladje in še en član posadke. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dejal, da so ga povzročili ruski droni.
Oktobra 2023 je trgovska ladja pod turško zastavo naletela na pomorsko mino blizu vhoda v Sulinski kanal v delti Donave v sosednji Romuniji. Eksplozija je povzročila manjšo škodo, posadka pa je ostala nepoškodovana.
Septembra 2024 je druga ladja, ki jo je upravljal turški operater, plula s 26.000 tonami ukrajinske pšenice v Egipt. Zadela jo je neposredno nadzvočna križarska raketa, izstreljena z ruskega bombnika. Med 23-člansko posadko ni bilo žrtev.
Novembra 2025 sta se tankerja Kairos in Virat, ki sta del ruske tajne flote in plujeta pod gambijsko zastavo, po eksplozijah v mednarodnih vodah zanetila. Vzrok so bili ciljno usmerjeni napadi mornariških brezpilotnih letalnikov.











































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.