Druga svetovna vojna: tragedija, ki nam je prinesla meje

Pred nemško kapitulacijo so zavezniške sile na čelu z ZDA in Združenim kraljestvom osvobodile večino zahodne Evrope, sovjetska Rdeča armada pa je napredovala v vzhodni Evropi in vkorakala v Berlin. Poraz sil osi je sicer leta 1943 deloma napovedal že padec fašistične Italije, medtem ko se je vojna globalno končala 2. septembra 1945 s kapitulacijo Japonske.

Kljub veselju spričo konca vojne je maja 1945 po vsej celini na milijone ljudi umiralo zaradi lakote, več milijonov jih je ostalo brez strehe nad glavo, nešteto pa jih je bilo travmatiziranih zaradi dogodkov, ki so jim bili priča.

Skupno je druga svetovna vojna zahtevala več kot 70 milijonov življenj. Ljudje niso umirali samo na bojiščih, temveč tudi v koncentracijskih taboriščih in različnih pogromih. Prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja je vojna zahtevala več življenj civilistov kot vojakov. Največ žrtev je terjala v Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih podatkih umrlo prek 26 milijonov ljudi.

Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) je na ozemlju današnje Slovenije ob začetku vojne živelo 1.492.000 ljudi. Zaradi vojne jih je umrlo okoli 100.000, od tega večji del med vojno, del pa neposredno po njej. Okoli 10 odstotkov prebivalstva na zasedenih ozemljih je bilo med vojno izgnanega, porušenih je bilo okoli 10 odstotkov stavb.

Tragedija je prinesla meje

Drugo svetovno vojno danes vidimo "kot veliko tragedijo", po drugi strani pa je Slovencem prinesla nekaj pomembnega: "Prinesla nam je meje in nam dovolila, da smo oblikovali svojo državo," je dejal zgodovinar Jože Pirjevec.

Kot je navedel, se sicer vojna v narodovi zavesti počasi izgublja. Vsak zgodovinski dogodek normalno traja tri generacije, v današnjem času, ko imamo več informacij in medijev, verjetno lahko tudi kako generacijo več, a vsekakor s časom ni več tako boleč. "Prva svetovna vojna se nam zdi že tako zelo daleč v zgodovini, da je ne občutimo kot tragedijo. Druga svetovna vojna pa ima še boleče osti v sebi, ki jih ne gre pozabiti," je dejal Pirjevec.

Moskva vabi, Kijev svari

Parade v Moskvi ob dnevu zmage in počastitvi 80. obletnice konca druge svetovne vojne se bo jutri udeležilo 29 tujih voditeljev, med njimi kitajski predsednik Ši Džinping in brazilski predsednik Lula da Silva. Ukrajina je medtem vojske tujih držav posvarila pred sodelovanjem na paradi.

Parade naj bi se udeležila tudi voditelja tradicionalnih rivalov, Armenije in Azerbajdžana, ter mednarodno nepriznanih republik Južne Osetije in Abhazije, separatističnih proruskih pokrajin v Gruziji.

V Moskvi se bosta po navedbah Kremlja mudila tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in slovaški premier Robert Fico, ki bosta tako očitno kljubovala svarilom Bruslja glede morebitne udeležbe evropskih voditeljev na paradi.