Zgodbe

Družina po napadu ork 38 dni preživela na čolničku sredi oceana

London, 12. 01. 2020 14.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Družina Robertson je po bližnjem srečanju z orko sredi oceana preživela kar 38 dni. Kmalu po nesreči so ostali brez zalog vode in hrane, za preživetje pa so lovili ribe in želve. Rešila jih je japonska ribiška ladja, njihovo preživetje pa dokazuje, česa vse je človeško telo sposobno prenesti.

Čeprav je veter ponoči oslabel, je bilo morje tisti dan še vedno precej nemirno, še posebej za majhno jadrnico, kakršna je bila Lucette. Valovi so bili v višini glave in bilo je nevarno, da se jadrnica prevrne. Z daljave se je pod gladino morja približevala velika senca in trčila v plovilo. V trenutku je bilo jasno, da se bo Lucette v nekaj minutah potopila.

Kar zveni kot scenarij za pustolovski film, je resnična zgodba družine Robertson, ki se je leta 1971 odpravila na plovbo okrog sveta. Ko jih je po 38 dneh agonije rešila japonska ribiška ladja, je njihova zgodba preplavila naslovnice časopisov po vsem svetu, piše BBC.

Šestčlanska družina brez resnih priprav odrinila na plovbo okrog sveta

Leta 1970 je upokojeni častnik britanskih oboroženih sil Dougal Robertson z ženo Lyn in štirimi otroki, 18-letnim Douglasom, 17-letno Anne ter 9-letnima dvojčkoma Neil in Sandy živel na domači kmetiji in se ukvarjal s pridelavo mleka. "Živeli smo zelo izolirano življenje," razlaga danes 65-letni Douglas.

Družina Robertson
Družina Robertson FOTO: AP

"Oče je želel to izoliranost nekoliko popestriti, zato se je odločil, da bomo obpluli svet na jadrnici in se učili na 'univerzi življenja'."

Z jadrnico vrste škuner po imenu Lucette, ki so jo kupili z denarjem, ki so ga dobili od prodaje kmetije, so na pot odpluli 27. januarja 1971 iz kraja Falmouth na jugu Velike Britanije. "Oče potovanja ni načrtoval niti malo. Pred odhodom na plovbo okrog sveta nismo opravili niti poskusne plovbe po zalivu," pravi Douglas. "Spomnim se očeta za krmilom, kako je takoj po izplutju udarjal z nogo ob tla in vzklikal 'jiha'. Takrat je resnično živel svoje sanje."

Kmalu smo spoznali, da to ne bo sprehod po parku, se spominja najstarejši izmed četverice otrok. Naslednje leto in pol je družina plula čez Atlantski ocean in se ustavljala v različnih karibskih pristaniščih. Družini se je pridružil še študent Robin Williams, ki so ga kot štoparja pobrali po poti.

Najpogosteje na jedilniku je bila želva

Po 17 mesecih potovanja, ko so že pluli po Tihem oceanu blizu Galapaških otokov, pa tragedija. V njihovo jadrnico je udarila orka. "Celotna jadrnica se je zatresla in kobilica je najverjetneje počila. Slišali smo škripajoč šum lesa, kot drevo, ki se prelomi na pol," se spominja Douglas Robertson. "Za seboj sem slišal pljuskajoč zvok in zagledal tri kite ubijalce, ki nam sledijo."

Dougal Robertson je o pustolovščini napisal knjigo, po kateri so posneli film.
Dougal Robertson je o pustolovščini napisal knjigo, po kateri so posneli film. FOTO: AP

Čeprav kiti ubijalci oziroma orke ljudem ne predstavljajo resne grožnje, je Robertson mislil, da ga bodo "živega pojedle". Ostala sta jim samo napihljiv splav in gumijasti rešilni čoln. "Čeprav je bil splav za 10 ljudi, je bilo na njem udobnega prostora le za kakšnih pet. Za napihniti smo imeli meh, ki pa se je zlomil, zato smo ga morali napihniti z usti."

"Težave so se začele s trenutkom, ko smo prišli na splav," razlaga Douglas. Oče je imel idejo, da plujemo s splavom do središča Tihega oceana in ujamemo nasprotni tok proti Ameriki. Na krovu so imeli nekaj pločevink vode in nekaj zalog hrane, vključno s suhim kruhom, piškoti, čebulo in sadjem. To jim je zadostovalo za šest dni. Za tem so pili deževnico in lovili želve ter ribe.

"Želva je bila najpogosteje na jedilniku. Ko nismo imeli vode, smo pili njeno kri, sušili smo njeno meso in ga shranili," razlaga Douglas. "Njeno mast smo topili na soncu, nato smo se mazali z njo in pili, da nam je bilo toplo."

Očeta so Japonci leta 1942 potopili, leta 1972 pa rešili

Splav je po 16 dneh postal neuporaben, zato se je vseh šest nagnetlo na trimetrski rešilni čoln z imenom Ednamair. Menjaje so sedeli v suhem delu čolna.

Družina je svojo pot začela v britanskem Falmouthu.
Družina je svojo pot začela v britanskem Falmouthu. FOTO: Dreamstime

23. julija 1972, 38 dni od nesreče, jih je opazila japonska ribiška ladja Toka Maru II. "Očetovo ladjo so leta 1942, med drugo svetovno vojno pred Šrilanko, potopili Japonci. 30 let pozneje pa so ga nato prav Japonci potegnili iz morja in mu rešili življenje," naključje opisuje Robertson.

"Kasneje je dejal, da se je potovanje izplačalo že zato, da je lahko Japoncem oprostil za to, kar so mu storili." Dougal je o družinski pustolovščini napisal knjigo z naslovom Survive the savage sea, po kateri so posneli tudi film. Dobiček od prodaje knjige je porabil za nakup novega čolna in odšel živet v Sredozemlje, žena pa je ostala doma in naprej kmetovala. Dougal je za rakom umrl leta 1992.

Najstarejši sin Douglas se je pridružil mornarici, pozneje pa je delal kot računovodja. Tudi on je o svoji izkušnji napisal knjigo z naslovom The last voyage of Lucette, ker je menil, da drugi člani družine niso dobili dovolj zaslug. "Nikoli nisem obžaloval potovanja, niti v najtežjih časih," pravi Douglas. "Vsak nov sončni zahod in vzhod je bil nagrada življenja. Počutili smo se kot živali v divjini. Živeti še en dan je bil naš edini cilj."

Družina je leta 2008 Ednamair podarila Narodnemu pomorskemu muzeju v Falmouthu.

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ben_Quick
16. 01. 2020 18.50
Ok, članek itak slovnično skrpucalo, tako kot vsi članki na portalu, kar so nekateri že opazili. Poleg tega vam tudi preprosto računstvo ne gre od rok. 1970, takrat 18-letni Douglas ima danes, 50 let kasneje samo 65 let? Zanimivo.
Ben_Quick
16. 01. 2020 18.51
Preden se kdo obregne, tipkovnica spustila zadnjo vejico ...
Ramzess
12. 01. 2020 20.18
+0
Orke ali ork, razlika je velika.
Ramzess
12. 01. 2020 20.19
+7
Verjetno je tudi, da je šlo za napad malo pretirano, šlo pač za trk.
NotMe
12. 01. 2020 18.15
+10
Preživetje dokazuje, KAJ vse je telo sposobno prenesti in ČESA ne. Oježeš.
setisfekšn
13. 01. 2020 09.53
-1
Če že tolk kritiziras in pametujes ali razumeš kaj je hotel povedat!!tisto pravilno tukaj nima veze!!
pravicnez.
12. 01. 2020 14.57
-32
Novica dneva za nekaj nepomembnega 50 let nazaj ...
Uporabnik215111
12. 01. 2020 20.22
+4
Zakaj? Sam sem izvedel nekaj novega,pa še srečen konec....kljub temu da se je zgodilo vrsto let v preteklosti.
User1538643
12. 01. 2020 14.32
+0
Glih sem se spraševal, zakaj je slika č/b. Takrat seveda, skoraj da drugače ni šlo...
User1538643
12. 01. 2020 14.29
-4
natolcevanjenapolno
12. 01. 2020 14.28
+8
dejmo objavljat neverjetne zgodbe skozi zgodovino. to je novinarstvo par exellance
thetech
12. 01. 2020 14.42
+67
Če te ne zanima pač ne beri... Bo šlo, ali si preveč omejen?
0OO7
12. 01. 2020 14.27
-45
Nikoli še nisem slišal, da bi orka napadla kako plovilo. Sploh pa sem komaj na koncu članka nekako dojel, da se je vse to bajé dogajalo v času "srednjega veka"....
brusilec
12. 01. 2020 15.35
+23
to marsikaj pojasni kvargekj .. predvsem glede tvoje funkcionalne pismwnosti
User1538643
12. 01. 2020 14.19
+54
Tukaj gre za trčenje z orko, in ne za napad ork.