Dim požarov je prejšnji teden dušil dele severne Tajske, Chiang Mai pa se uvršča med najbolj onesnažena mesta na svetu, poroča BBC. Še posebej v tem letnem času so požari tam stalnica in nad obzorjem se dviga gosta meglica, v zraku pa je skorajda ves čas čutiti vonj po zažganem.
Nekatere družine zato zaradi zdravstvenih razlogov razmišljajo o selitvi iz Chiang Maija zaradi kroničnega onesnaženega zraka. V začetku tega tedna so lokalne oblasti odredile zaprtje parkov z visokim požarnim tveganjem in opozorile, da bodo vsakogar, ki bo vstopil na ta območja z namenom zanetiti požar, takoj aretirali.
Tirayut opisuje, da je njegova najstarejša šestletna hči imela krvavitve iz nosu, izpuščaj in alergijsko reakcijo v očeh, do te mere, da so ji otekle veke. Benjamas Jaiparkan je svoje otroke poslala v sosednjo provinco Phayao k svojim sorodnikom. Toda 35-letnica razmišlja o tem, da bi za vedno zapustila Chiang Mai. Učiteljica je še posebej zaskrbljena za svojega štiriletnega sina, ki je lani začel krvaveti iz nosu. Zelo mi je žal zanj, ker ne vem, koliko še lahko prenesejo njegova pljuča, je dejala.
Satelitski podatki so v torek pokazali rekordnih 4750 žarišč po vsej Tajski, večinoma na gozdnatih območjih. Raven delcev PM2,5 v Chiang Maiju je zelo nezdrava. Meseci od novembra do marca zaznamujejo vrhunec požarne sezone v regiji, saj kmetje požigajo polja, preden sejejo nova semena. Poleg tega so tu še gozdni požari, ki izbruhnejo zaradi suhih razmer v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih.
Drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt
Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) 99 % ljudi po vsem svetu diha onesnažen zrak, ki je drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, pri čemer je dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku tista, ki povzroča najresnejše zdravstvene posledice. Vsako leto povzroči okoli 8,1 milijona prezgodnjih smrti zaradi bolezni, kot so možganska kap, srčne bolezni, pljučni rak in akutne okužbe dihal. Več kot 700.000 smrtnih primerov otrok, mlajših od pet let, je bilo povezanih z onesnaženostjo zraka v gospodinjstvih in na prostem. Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) onesnažen zrak letno privede do približno 300.000 smrti v Evropi. Dolgoročni trendi sicer kažejo, da se število prezgodnjih smrti zaradi slabe kakovosti zraka na evropski ravni nekoliko znižuje, a še zmeraj gre za največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi, zato EEA poziva k sprejetju ambicioznejših ukrepov.
"Čisti zrak je ključen za človeško zmogljivost, saj onesnažen zrak zmanjšuje telesno in kognitivno sposobnost, za vzdržljivost, ker dolgotrajna izpostavljenost onesnaženju oslabi zdravje in odpornost, ter za pravičnost, saj so skupnosti z najmanj dostopa do čistih virov energije in zdravstvenih storitev najbolj prizadete," poudarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZOI.
V Sloveniji kronične nenalezljive bolezni povzročijo do 80 % vseh smrti, kar predstavlja izjemno javnozdravstveno in družbeno-ekonomsko breme, opozarjajo na IZO. To se odraža v izgubljenih letih življenja, zmanjšani delovni zmožnosti ter visokih stroških zdravstvene obravnave. Onesnaženost zraka pa ne vpliva negativno le na zdravje ljudi, temveč tudi na ekosisteme in gospodarstvo pravijo v IZO: "Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim delcem prispeva k zakisanju tal in vode, kar ogroža biotsko raznovrstnost in zmanjšuje sposobnost narave za regeneracijo. Hkrati pa povzroča milijardne stroške zaradi izgubljenih delovnih dni, večje obolevnosti in škode v kmetijstvu ter gozdarstvu. Kljub temu je večina virov onesnaženja znana in rešljiva. UNEP poziva k spremembi narativa – od osredotočanja na problem k iskanju rešitev, ki vključujejo inovacije, sodelovanje in politično voljo."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.