"Izražamo globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu /.../ ter ob upoštevanju stališč naših držav pozivamo k največji možni zadržanosti in izogibanju dejanjem, ki bi lahko še dodatno poslabšala razmere," piše v izjavi, sprejeti prvi dan zasedanja voditeljev držav Brics.
Izjava znova potrjuje zavezanost držav članic mirnemu reševanju mednarodnih sporov "z dialogom, posvetovanjem in diplomacijo".
Obenem so države izrazile zaskrbljenost zaradi "enostranskih carinskih in necarinskih ukrepov", ki ovirajo trgovino, in sicer v kontekstu ameriških sankcij proti Iranu in Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.
Izjava je bila sprejeta po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih gostiteljice Indije, potem ko se zunanjim ministrom maja ni uspelo dogovoriti o skupni izjavi zaradi različnih stališč Irana, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov glede vojne, ki se je začela z napadi ZDA in Izraela 28. februarja.
V danes sprejeti izjavi so države Brics obsodile tudi napade na civilno infrastrukturo in jedrske objekte. "Zavedamo se trenutnih svetovnih razmer, ki jih zaznamujeta polarizacija in nezaupanje, ter spodbujamo globalno ukrepanje za krepitev mednarodnega miru in varnosti," je med drugim navedeno v izjavi.
Ši: Vojna na Bližnjem vzhodu ne služi skupnim interesom
Vojna na Bližnjem vzhodu, ki so jo konec februarja sprožili ameriško-izraelski napadi na Iran, ne služi skupnim interesom mednarodne skupnosti, je danes v New Delhiju sicer opozoril tudi kitajski predsednik Ši Džinping. Kot je dejal, bi morale članice Bricsa nasprotovati kršitvam suverenosti držav in zavrniti vse oblike protekcionizma.
Konflikt na Bližnjem vzhodu je povzročil hude izgube prebivalstvu po celotni regiji, je dejal Ši.
Države skupine Brics bi po njegovih besedah morale "nasprotovati kršitvam suverenosti drugih držav in vmešavanju v njihove notranje zadeve ter konstruktivno sodelovati pri reševanju kriznih žarišč".
Voditelji skupine Brics, med njimi poleg kitajskega tudi voditelji Rusije, Indije in Irana, na dvodnevnem vrhu iščejo skupna stališča glede vojne na Bližnjem vzhodu, globoka razhajanja pa skupino, ki šteje 11 držav, postavljajo pred preizkušnjo.
Rusija in Kitajska, odločeni, da se bosta postavili po robu ameriški hegemoniji, nadaljujeta trgovanje z Iranom kljub ponavljajočim se grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa s sankcijami. Združeni arabski emirati pa so avgusta prekinili trgovinsko in finančno izmenjavo s Teheranom, potem ko so bili tarča iranskih raket.
