Državni udar ali ljudska vstaja? Bolivija na robu kolapsa

Bolivijo že drugi teden pretresajo množični protesti, ki blokirajo ceste po vsej državi in so središče prestolnice La Paz spremenili v prizorišče nasilnih spopadov med demonstranti in policijo, poroča The Guardian. To je najresnejša preizkušnja za sredinsko-desno vlado predsednika Rodriga Paza Pereire, ki je na oblasti šele šest mesecev, potem ko je prekinil skoraj dvajsetletno vladavino levega Movimiento al Socialismo (MAS).

Protesti so terjali štiri smrtne žrtve, več deset ranjenih in povzročili več kot 40 cestnih zapor. Nekateri so po poročilih umrli tudi zato, ker zaradi blokad niso pravočasno prejeli zdravstvene oskrbe. Demonstranti zahtevajo odstop predsednika, ki pa nasilje zavrača in poudarja, da se z "vandali" ne bo pogovarjal.

Paz Pereira je napovedal preoblikovanje vlade ter ustanovitev gospodarsko-socialnega sveta, v katerega bi vključil predstavnike staroselskih skupnosti, kmetov, rudarjev in delavcev. Namen je skupno odločanje, vendar brez sodelovanja nasilnih skupin. Kljub obljubam o bolj "poslušni" in ljudem bližji vladi konkretnih sprememb še ni predstavil.

ZDA so proteste označile za poskus državnega udara in izrazile podporo ustavni vladi. Obenem je izbruhnil diplomatski spor s Kolumbijo, potem ko je bolivijska vlada izgnala kolumbijsko veleposlanico zaradi izjav predsednika Gustava Petra, ki je Paza Pereiro označil za ameriško marioneto in proteste opisal kot ljudsko vstajo. Za eno od radijskih postaj je kasneje dodal, da Bolivija "zdrsuje v ekstremizem". Kolumbija je odgovorila z izgonom bolivijskega veleposlanika.

V ozadju politične krize se poglablja tudi najhujša gospodarska kriza v štirih desetletjih. Državo pestijo pomanjkanje dolarjev in goriva ter visoka inflacija, ki segajo že v čas prejšnje vlade Luisa Arceja. Ena prvih odločitev novega predsednika, ukinitev dolgoletnih subvencij za gorivo, se je izkazala za zelo nepriljubljeno in ni prinesla obljubljenih izboljšav. Pomanjkanje goriva se je nadaljevalo, izbruhnila pa je tudi afera z onesnaženim oziroma ponarejenim gorivom, za katero vlada krivi sabotažo ljudi, povezanih z MAS.

Vlogo v ozadju dogajanja ima tudi nekdanji predsednik Evo Morales, zgodovinski voditelj MAS. Od konca leta 2024 se zadržuje v regiji Chapare, kjer mu podporniki preprečujejo aretacijo zaradi obtožb o spolnem razmerju z mladoletnico in trgovini z ljudmi. Vlada po navedbah The Guardiana trdi, da Morales spodbuja nemire, da bi se izognil sojenju, sam pa to zanika in proteste opisuje kot upor proti uvedbi neoliberalnega modela ter zahteva pravico za žrtve afere z "umazanim gorivom".