Proti ratifikaciji so glasovali trije poslanci Levice. Kot so sporočili iz stranke, sporazum krepi pritisk, da se tudi javna podjetja ravnajo po logiki dobička. Odpiranje javnih naročil velikim tujim korporacijam po njihovih svarilih odpira vrata prikriti privatizaciji storitev, ki morajo biti dostopne vsem - od zdravstva do oskrbe z vodo. Državi se tako oži prostor za vodenje gospodarske politike v javnem interesu, so prepričani. Moti jih tudi mehanizem reševanja investicijskih sporov.
Glavni cilj sporazuma Ceta je sicer olajšati trgovino in naložbe med EU in Kanado, predvsem z odpravljanjem trgovinskih ovir. Tako ureja trgovino z blagom in storitvami, vsebuje pravila o liberalizaciji in zaščiti naložb, tudi o reševanju naložbenih sporov, ter vključuje zaveze na področju trajnostnega razvoja. Obenem ureja tudi zaščito geografskih označb, elektronsko poslovanje in pravice intelektualne lastnine.
Po navedbah ministrstva za gospodarstvo, delo in šport je Slovenija temeljito preučila vsa vprašanja, ki so jih izpostavili ključni akterji med pogajanji in ob podpisu sporazuma, pridobila mnenje Sodišča EU o skladnosti sporazuma s pogodbami EU ter pripravila celovito študijo učinkov sporazuma na državo.
Ker je Slovenija izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo in je močno izpostavljena razmeram v mednarodnem okolju, sta stabilnost in transparentnost mednarodnega trgovinskega in naložbenega okolja pomembna dejavnika, ki vplivata na učinkovitost slovenskih podjetij in tudi na blaginjo državljanov, so prepričani na ministrstvu.
"Ceta je orodje, ki odpira slovenskim podjetjem dostop do oddaljenega tretjega trga in omogoča diverzifikacijo dobavnih verig ter varuje vlagatelje in naložbe s sodobnimi standardi zaščite ob ohranjanju pravice do urejanja v javnem interesu in brez poseganja v standarde in zakonodajo EU," so izpostavili v sporočilu za javnost.
Pogajanja o Ceti so se začela na vrhu EU in Kanade v Pragi maja 2009, končala pa v Ottawi septembra 2014. EU in Kanada sta sporazum po veliki negotovosti zaradi nasprotovanja javnosti in predvsem pomislekov belgijske regije Valonija podpisali oktobra 2016. Od septembra 2017 je v začasni uporabi, ki pokriva več kot 90 odstotkov določb. Členi, ki še niso v uporabi, so med drugim na področju naložb in finančnih storitev.
Da pa bi sporazum veljal v celoti, ga morajo ratificirati vse članice EU. Po ratifikaciji v Sloveniji ga morajo ratificirati še Belgija, Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija in Poljska.
Čeprav do celovite uveljavitve Cete manjka še kar nekaj ratifikacij, pa se zaradi pretresov v mednarodni skupnosti in v odnosih med Kanado in ZDA, ki jih je s svojo trgovinsko in zunanjo politiko sprožil ameriški predsednik Donald Trump, že pojavljajo zamisli o še tesnejšem partnerstvu med unijo in drugo največjo državo na svetu.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je tako pred dnevi v govoru o stanju v uniji v Evropskem parlamentu v prisotnosti kanadskega premierja Marka Carneyja zavzela, da Kanada postane prva pridružena članica EU. S tem bi unija in Kanada ustvarili skupen prostor blaginje in gospodarske varnosti. Carney je naslednji dan v svojem nagovoru evropskim poslancem zamisel pozdravil in poudaril, da sta Evropa in Kanada skupaj močnejši, vežejo pa ju skupne vrednote.
Zamisel je sicer še zelo nedefinirana, tako da ni jasno, kaj natančno naj bi pomenil status pridružene članice EU, ki v temeljnih pogodbah unije ne obstaja. Prve korake na poti uresničitve te zamisli bi lahko EU in Kanada naredili na vrhu EU-Kanada oktobra v Montrealu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.