Plastenke, ostanki vseh vrst embalaže, hlodi, drevje. In še več plastenk.
"Videli smo na deklaracijah, da izvirajo iz Albanije, Grčije, Turčije, celo Rusije, Italije," je povedal Marijan Žitnika iz organizacije Maritimo Recycling.
Močan jugo je tone smeti prinesel med drugim tudi na osrednjo dubrovniško plažo, tisto, ki krasi vse razglednice in je eden od turističnih biserov, s katerimi se sicer hvali Dubrovnik.
"Ko pade veliko dežja, se reke v Albaniji dvignejo in povlečejo veliko odpada z obale. Na žalost oni še nimajo tako urejenih odlagališč. In ko se reke dvignejo za nekaj metrov, odnesejo smeti v Jadransko morje, od tam pa jih tokovi prinesejo do naše obale," je dejal Ivica Vilibić iz Inštituta za oceanografijo in ribištvo.
A takšnih prizorov Dubrovčani niso videli že kar nekaj let.
"Situacija je bila res slaba, podobna tisti iz leta 2017," je povedal dubrovniški župan Mato Franković.
Potrebno je najti rešitev, pravi občina. In medtem ko domačini na družbenih omrežjih pišejo, da bi morala Albanija finančno odgovarjati za nastalo ekološko katastrofo, pristojni opozarjajo: rešitev mora biti dolgoročna.
Župan je prepričan, "da bodo skozi evropske procese pridružitve dobili jasne smernice, kaj morajo narediti. Na voljo pa jim bodo tudi evropska sredstva."
Do takrat pa so Dubrovčanom na voljo zgolj Dubrovčani sami. Komunalni delavci in prostovoljci, ki so s treh plaž odpeljali več deset tovornjakov smeti. Na deponije in tja, kamor dejansko spadajo – v reciklažo.
"Sortiramo, kolikor lahko. Plastično embalažo smo ločili, tako da bo na koncu vseeno urejeno, kot mora biti," pravi Žitnika.
In to čim prej. Napovedana je namreč burja, ki bo vse, kar bo ostalo na plaži, odpihnila nazaj v morje.










































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.