Po skoraj desetletju opozoril, političnih sporov in večkrat spremenjenih načrtih je zgodovinsko središče Dunaja znova dobilo zeleno luč Unesca. Svetovni odbor za dediščino je na 48. zasedanju v južnokorejskem Busanu odločil, da Dunaj umakne s seznama ogrožene svetovne dediščine.
Avstrijska prestolnica se je na t. i. rdečem seznamu znašla leta 2017 zaradi načrtovane pozidave območja Heumarkt, kjer je investitor načrtoval visoko stolpnico v neposredni bližini zgodovinskega mestnega jedra. Unesco je opozarjal, da bi projekt lahko trajno spremenil značilno panoramo mesta in ogrozil izjemno univerzalno vrednost območja, ki je od leta 2001 vpisano na seznam svetovne dediščine.
Kaj je bil sporni Heumarkt?
Projekt Heumarkt je eden najbolj spornih urbanističnih projektov v sodobni zgodovini Dunaja. Investitor Michael Tojner je sprva načrtoval približno 73 metrov visoko stavbo, ki bi močno presegla tradicionalno silhueto dunajskega zgodovinskega jedra. Po številnih kritikah Unesca, arhitektov in dela javnosti so načrte večkrat spremenili.
Leta 2023 predstavljena različica predvideva največjo višino 49,95 metra, kar je precej manj od prvotne zamisli.
Kljub temu projekt še ni dokončno potrjen. Čaka ga še presoja vplivov na okolje, avstrijsko upravno sodišče pa je pred kratkim zavrnilo izredno pravno sredstvo proti projektu, kar je omogočilo nadaljevanje postopkov.

Zakaj si je Dunaj premislil?
Odločitev Unesca ni bila sprejeta zgolj zaradi zmanjšanja projekta Heumarkt. Odbor je izpostavil tudi vrsto ukrepov, ki jih je Avstrija sprejela za boljše varovanje zgodovinskega jedra. Med njimi so spremembe zakonodaje o varstvu spomenikov, ustanovitev novega urada za upravljanje svetovne dediščine, imenovanje posebnega strokovnjaka za svetovno dediščino pri mestnem načrtovanju, priprava novega prostorskega načrta STEP 2035, nova strategija za gradnjo visokih stavb, ki zgodovinsko mestno jedro ponovno določa kot območje brez visokih objektov.
Župan Dunaja Michael Ludwig je odločitev pozdravil. "Dunaj je v zadnjih letih vložil velike napore v zaščito zgodovinskega središča, hkrati pa omogočil odgovoren razvoj mesta. Današnja odločitev je zato zelo dobrodošla," je sporočil.
Kaj pomeni "rdeči seznam"?
Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine ni seznam izbrisanih območij, temveč opozorilo, da je določena kulturna ali naravna dediščina resno ogrožena.
Na njem so lahko območja zaradi vojn, naravnih nesreč, podnebnih sprememb, nenadzorovane urbanizacije, množičnega turizma ali drugih posegov, ki lahko ogrozijo njihove izjemne vrednosti.
Če država opozoril ne upošteva, lahko Unesco območje v skrajnem primeru tudi izbriše s seznama svetovne dediščine. To se je v preteklosti zgodilo le nekajkrat, med najbolj znanimi primeri pa je nemška dolina Labe pri Dresdnu, ki je status izgubila po gradnji novega mostu.
Mesto med dediščino in razvojem
Primer Dunaja velja za enega najbolj odmevnih sporov med varovanjem kulturne dediščine in razvojem sodobnih mest.
Unesco je v zadnjih letih večkrat poudaril, da zgodovinska mesta ne smejo postati "muzeji na prostem", vendar mora biti razvoj skrbno načrtovan, da ne uniči njihove identitete.
Po skoraj devetih letih razprav je odbor ocenil, da je Dunaj sprejel dovolj ukrepov za zaščito zgodovinskega jedra, zato zgodovinsko središče ni več uvrščeno na seznam ogrožene svetovne dediščine.























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.