Dunaj, vohunska prestolnica, polna agentov SVR

Poročilo RLI izpostavlja specifičen položaj Dunaja, ki ugaja delovanju ruske zunanje obveščevalne službe (SVR). Avstrija je namreč nevtralna država, zato se ruski diplomati v njej soočajo z manjšim političnim pritiskom za izgon. Na Dunaju je prav tako veliko število mednarodnih organizacij in posledično večje število občutljivih komunikacijskih kanalov. 

To ustvarja t. i. "permisivno obveščevalno okolje", kjer so stroški delovanja nizki, donos - količina informacij, pa visok, navaj RLI. Dunaj v tem kontekstu ni naključje, ampak rezultat racionalne izbire lokacije, kjer učinek odtehta stroške. 

SVR nadgrajuje tradicionalno vohunjenje, navaja poročilo. Prej so večji poudarek dajali na človeške vire in agente (HUMINT), zdaj pa se vse bolj osredotočajo na prestrezanje komunikacij (SIGINT).

Ruske tajne službe naj bi operativno prešle v sistem industrijskega zbiranja podatkov, kjer količina podatkov postane pomembnejša od posameznega vira, v ključni fazi pa sledi analiza tudi s pomočjo umetne inteligence. Pri tem uporabljajo satelitske antene, prestrezanje komunikacijskih tokov in elektronski nadzor. Vse skupaj odraža globalni trend v obveščevalni dejavnosti – digitalizacijo vohunjenja, kjer fizična prisotnost ni več nujna za dostop do informacij. 

Poročilo izpostavlja tudi pomen diplomatskega kritja za osebe, ki delajo v diplomaciji in mednarodnih organizacijah, v resnici pa so operativci pod krinko. To jim omogoča pravno zaščito, uporabo ambasade kot kaze in lažji dostop do elitnih krogov. Gre za klasičen model "legalnih agentov". Poročilo, ki se sklicuje na svoje vire, navaja, da je velik del ruskih diplomatov v takih okoljih povezan z obveščevalnimi dejavnostmi.

Operacije niso omejene le na Avstrijo, pokrivajo Evropo, segajo pa tudi na Bližnji vzhod in Afriko. Dunaj pa medtem deluje kot regionalno vozlišče. To agentom omogoča centralizacijo zbiranja podatkov, večjo učinkovitost in možno koordinacije z drugimi obveščevalnimi strukturami. 

Poročilo omenja tudi kibernetske napade, informacijske operacije in politično vplivanje. Kot navaja RLI, je Avstrija predstavlja "mehko točko" sistema, ki obstaja zaradi neenotne varnostne arhitekture EU. 

Vohunjenje pogosto ni kaznivo, če ni usmerjeno proti državi gostiteljici, politična volja za ukrepanje pa je omejena, kar ustvarja sivo cono za delovanje obveščevalnih agencij, izpostavlja poročilo.

Sistematično zbiranje podatkov omogoča profiliranje politikov, spremljanje njihovega odločanja in strateško prednost v krizah. Gre za akumulacijo obveščevalnega kapitala.

Rusija gradi tehnološko podprto, geografsko centralizirano obveščevalno infrastrukturo v Evropi, pri tem pa poročilo omenja tudi srbsko prestolnico Beograd, ki naj bi postal operativno koordinacijsko središče. Srbija namreč ni uvedla sankcij proti Rusiji, ruski diplomati, izgnani iz držav EU, pa so bili premeščeni v Beograd, ki je ponudil logistično svobodo za obveščevalno dejavnost. Iz beograjskega vozlišča se koordinirajo operacije na Balkanu ter nudijo varne lokacije za srečanje agentov, navaja poročilo. 

'Živahno' obveščevalsko življenje na Dunaju ni novost. V tem mestu so že pred drugo svetovno vojno in po njej delovali številni agenti in predstavniki različnih obveščevalnih služb, 'permisivno obveščevalno okolje' pa nudi maneverski prostor za delovanje in operacije tudi ruskim nasprotnikom.