Nekdanji ameriški uradniki: Molk glede napada na šolo zelo nenavaden

Zelo nenavadno je, da tudi po tako dolgem času niso objavili niti osnovnih informacij o napadu, pravi pet nekdanjih ameriških uradnikov, med njimi tudi nekdanja vodilna vojaška pravnica. Ti namreč ostro kritizirajo ameriško obrambno ministrstvo (Pentagon), ker še vedno ni priznalo ameriške vpletenosti v smrtonosni napad na iransko šolo, piše BBC.

28. februarja, v prvih urah ameriško-izraelske vojne proti Iranu, je raketa zadela osnovno šolo v Minabu. Po podatkih iranskih oblasti je v napadu umrlo 168 ljudi, od tega 110 deklic. 

Dva meseca po dogodku Pentagon na vprašanja o napadu odgovarja skopo: da incident še preiskujejo in da bodo več podrobnosti posredovali, ko bodo te na voljo. 

Ameriški mediji so že v začetku marca poročali, da je že začetna preiskava nakazala, da je iransko dekliško šolo zadela ameriška raketa in da so ameriške sile šolo zadele nenamerno, verjetno zaradi zastarelih oziroma napačnih koordinat. Kljub temu uradnega priznanja odgovornosti za napad še ni, kar sproža očitke o netransparentnosti in izogibanju odgovornosti. 

Ameriški predsednik Donald Trump je celo brez dokazov za napad okrivil Iran. Tudi po tem, ko je v javnost prišel videoposnetek, na katerem je videti, da ameriški Tomahawk zadene vojaško oporišče poleg šole, je odgovoril, da posnetka ni videl, in dodal, da ima Iran rakete Tomahawk – čeprav za to ni podal nikakršnih dokazov. V tej vojni naj bi tovrstne rakete imele in uporabljale le ZDA. Ko so ga nekaj dni pozneje novinarji spraševali o ugotovitvah preliminarne preiskave, da naj bi bile za napad na šolo odgovorne ZDA, pa je Trump odgovoril, da o tem nič ne ve. 

Tudi ko so obrambnega ministra Petea Hegsetha v začetku marca vprašali o napadu, je ta za BBC odgovoril: "Lahko rečem le, da to preiskujemo. Seveda nikoli ne napadamo civilnih ciljev."

Trenutno stališče ZDA "presenetljivo odstopa od standardnega odziva", pravi podpolkovnica Rachel E. VanLandingham, upokojena generalna pravobranilka v ameriških letalskih silah in nekdanja višja pravna svetovalka pri ameriškem centralnem poveljstvu med vojnama v Iraku in Afganistanu.

"V preteklosti so administracije vsaj pokazale zvestobo, zavezanost vojnemu pravu," je dejala po poročanju BBC. Kot pravi, pa v izjavah trenutne administracije pogreša zavezanost k odgovornosti in zagotovila, da se kaj takega ne bo ponovilo.

V takšnih primerih steče rutinska vojaška preliminarna preiskava z namenom, da se ugotovi, ali je bila dejansko škoda med civilisti in ali so ZDA v tistem času delovale na tem območju in bi jo lahko povzročile, je za BBC pojasnil Wes Bryant, nekdanji višji svetovalec za natančno bojevanje in zmanjševanje civilne škode pri Pentagonovem centru odličnosti za civilno zaščito. 

"Ko sta izpolnjena oba kriterija, se preiskava dejansko uradno sproži," pravi. Tako že s postopkovnega gledišča kaže na to, da vedo, da so to povzročile ZDA, sicer ne bi začeli preiskavo. "Preprosto tega ne želijo priznati ali o tem govoriti," je pojasnil in dodal. "To, da ne dajejo popolnoma nobenih komentarjev o tem, je preprosto nesprejemljivo," pravi Bryant, ki je Pentagon zapustil lani, ko so pod vodstvom Hegestha zmanjšali število osebja v enoti za škodo med civilisti. 

"Pentagon bi običajno v takšnih primerih odgovornost prevzel takoj ali relativno hitro in nato verjetno potreboval daljše obdobje, da predloži vse podrobnosti, zato se mi to zdi problematično," pa je za BBC dejal še en nekdanji uradnik, ki zaradi občutljivosti zadeve ni želel biti imenovan. 

In medtem ko Pentagon ne daje informacij, so demokratski kongresniki glede napada v Minabu večkrat pisali Hegsethu in od njega zahtevali jasne odgovore. Dobili pa so zgolj splošne odgovore o tem, da bodo rezultati preiskave objavljeni po njenem zaključku. 

Republikanski kongresniki pa vprašanj glede napada, ki jim jih je postavil BBC, niso želeli komentirati. Republikanski senator John Kennedy je sicer 10. marca obsodil napad in za The New York Times povedal: "Mislim, da smo naredili napako. Bila je grozna, grozna napaka."

Pentagonovi uradniki so od začetka napadov na Iran člane kongresa večkrat za zaprtimi "brifirali" o vojaških operacijah, ti pa so jim med drugim postavljali tudi vprašanja o napadu v Minabu. A so tudi njim vladni predstavniki povedali, da preiskave, ki še poteka, ne morejo komentirati. Prav tako pa na teh brifingih niso priznali odgovornosti ZDA.

BBC je ob tem izpostavil tri primere iz preteklosti, v katerih so bili med ameriškimi vojaškimi operacijami ubiti civilisti – v vseh teh primerih je Pentagon v manj kot mesecu dni objavil bistveno več informacij. 

Avgust 2021: Napad brezpilotnega letala v bližini letališča Kabul v Afganistanu

Pentagon je sprva trdil, da je ciljal vozilo, ki naj bi predstavljalo neposredno grožnjo skupine Islamska država. Izkazalo pa se je, da so ubili 10-člansko družino, vključno s sedmimi otroki. Manj kot tri tedne po bombardiranju je Pentagon priznal svojo odgovornost in se za napad opravičil.

Oktober 2015: Bombardiranje bolnišnice v Kunduzu v Afganistanu

V napadu ameriškega bojnega letala AC-130 je bilo ubitih najmanj 42 ljudi, vključno s 24 pacienti in 14 zdravniki iz dobrodelne medicinske organizacije Zdravniki brez meja. Pet dni pozneje je poveljnik ameriških vojaških sil v Afganistanu podal podrobno pričevanje pred ameriškim kongresom, v katerem je povedal, da je bil napad "odločitev ZDA, sprejeta znotraj ameriške poveljniške verige". Istega dne je Bela hiša priznala napako in se opravičila.

Februar 1991: Napad na zaklonišče Al Amirija v Bagdadu v Iraku

V bombardiranju ameriških letalskih sil je bilo ubitih 408 civilistov. Administracija je dejala, da je bilo zaklonišče vojaško poveljniško središče in zato legitimna tarča. A novinarji BBC-ja in drugih medijev, ki so kraj obiskali kmalu po bombardiranju, niso našli nobenih dokazov za to. V tem primeru je ameriška administracija od začetka priznala, da so bili v ameriškem napadu ubiti tudi civilisti. 

V vseh teh naštetih primerih so visoki ameriški vojaški uradniki, tako pod demokratsko kot republikansko administracijo, podali bistveno več informacij kot doslej v primeru napada na Minab. Je pa res, da je pridobivanje podrobnosti o dogodku v tem primeru oteženo zaradi dejstva, da iranske oblasti niso odobrile neodvisnega dostopa do lokacije. Misija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev o Iranu je 17. marca sporočila, da je zaprosila za dostop do lokacije, a ji ga niso odobrili.

Pomanjkanje transparentnosti morda izhaja tudi iz tega, da uradniki znotraj administracije ne želijo nasprotovati predsedniku, potem ko je ta za napad okrivil Iran, meni Charles O Blaha, nekdanji direktor Urada za varnost in človekove pravice pri State Departmentu. Sam je to Trumpovo trditev označil za "res za lase privlečeno in več kot očitno neresnično". Sam relativni molk Trumpove administracije v primeru napada v Minabu vidi kot zavračanje "vsakršnih negativnih novic o vojni, ki so jih označili za nepatriotske".