Dve leti po tragediji: Preiskava je zastala, odgovornosti ni prevzel nihče

Eksplozija, v kateri je bilo poškodovanih na tisoče ljudi, je uničila ali poškodovala skoraj polovico prestolnice Libanona. Brez strehe nad glavo je ostalo med 250.000 in 300.000 ljudi. V skladišču, kjer je odjeknila eksplozija, je bilo nepravilno shranjenih 2750 ton amonijevega nitrata. Gre za umetno gnojilo, ki je že bilo vzrok številnih industrijskih nesreč po svetu, priljubljeno pa je tudi med teroristi kot dodatno gorivo za improvizirane eksplozivne naprave.

Libanonske oblasti so po nesreči začele preiskavo dogodka in razglasile 14-dnevne izredne razmere. Vendar je bila preiskava večkrat blokirana. Glavni preiskovalec Tarek Bitar, ki je v zvezi z odgovornostjo za nesrečo preganjal nekatere vodilne predstavnike države, zaradi vrste tožb, ki so jih proti njemu vložili politični voditelji, pa postopkov ni mogel nadaljevati. 

Oblasti so sicer kasneje sporočile, da je bil vzrok eksplozije malomarnost pri shranjevanju snovi ali tuje vmešavanje z raketo ali bombo. Mednarodno skupnost so zato prosile za fotografije iz zraka in satelitske posnetke, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, če so bila v času eksplozije v libanonskem zračnem prostoru letala ali rakete. Prisotnosti slednjih niso nikoli dokazali.

Poleg tega, da je preiskava dogodka zastala, se je sčasoma zmanjšala tudi mobilizacija javnosti v zvezi z njim. Nekaj dni po eksploziji so v Bejrutu sicer izbruhnili protesti, saj so mnogi v dogajanju videli dokončen dokaz nesposobnosti že tako skorumpiranih oblasti. Toda protesti so kasneje zamrli, v zadnjem času pa se demonstracijam v zvezi z odgovornostjo za tragedijo pridružujejo le še sorodniki žrtev.

Skupina strokovnjakov pri ZN je v sredo pozvala Svet ZN za človekove pravica, naj začne mednarodno preiskavo dogodka, saj je po njihovih besedah žrtvam treba zagotoviti pravico.

"Strokovnjaki za človekove pravice, ki so nedavno obiskali Libanon, so ugotovili, da odgovornost za eksplozijo še ni bila ugotovljena, prizadeta območja so še vedno v ruševinah, sredstva mednarodne skupnosti za obnovo pa so komaj začela prihajati do upravičencev," so zapisali v izjavi in obenem poudarili, da so eksplozija in njene posledice opozorile na sistemske probleme malomarnega upravljanja in razširjene korupcije v državi. 

Pozivu se je pridružilo več kot deset nevladnih organizacij, med njimi Human Rights Watch in Amnesty International. "Zdaj je bolj kot kdaj koli prej jasno, da domača preiskava ne more zagotoviti pravice," so zapisali predstavniki nevladnih organizacij v skupni izjavi.

V Libanon, ki se sooča z eno najhujših gospodarskih kriz od konca državljanske vojne, so eksplozija in njene posledice vnesle še več politične nestabilnosti. Kmalu po eksploziji je zaradi pritiskov javnosti odstopila vlada. Maja letos so v državi potekale nove parlamentarne volitve, ki pa niso dale jasnega zmagovalca, saj noben politični blok ni osvojil potrebne večine. Zaznamovala jih je tudi nizka volilna udeležba.

V pristanišču v Bejrutu ponovno zrušenje silosa za žito

Iz bejrutskega pristanišča danes poročajo o vnovičnem zrušenju silosa za žito. Gre že za drugo tovrstno nesrečo v zadnjem tednu, saj se je minulo nedeljo tam že porušil del silosov, potem ko je na njih dva tedna gorelo. 

Po zrušenju se je v okolici pristanišča razširil velik oblak prahu. Nesreča se je zgodila ravno v času, ko je na stotine protestnikov korakalo po mestu in zahtevalo pravico za več kot 200 smrtnih žrtev in na tisoče ranjenih v eksploziji, ki je pristanišče libanonske prestolnice pretresla pred natanko dvema letoma.

Protestniki so v rokah držali transparente z napisi "Še naprej se bomo borili za pravico" in "Potrebujemo pravico v enakem obsegu, kot je bila katastrofa".

Do porušenja dela silosov za skladiščenje žita je v Bejrutu sicer prišlo že minulo nedeljo. Na silosih je pred tem dva tedna gorelo, nakar sta se dva stolpa zrušila. Ti silosi naj bi po eksploziji v skladišču amonijevega nitrata 4. avgusta 2020 absorbirali velik del uničujoče sile in pred njenimi posledicami zaščitili velika območja v zahodnem delu Bejruta.

Libanonska vlada je sicer iz varnostnih razlogov že aprila odredila porušenje skoraj 50 metrov visokih silosov. Ti so v zadnjih dveh letih postali nekakšen simbolni opomin na katastrofo avgusta 2020. Porušenje so nato preložili, med drugim zaradi pritožb svojcev žrtev eksplozije, ki želijo silose ohraniti kot spomenik.