V novi oceni Združeni narodi razkrivajo, da je Džakarta na otoku Java postala največje urbano območje na svetu. S tem je na vrhu zamenjala Tokio, ki je v zadnji primerjavi iz leta 2000 zasedal prvo mesto. Japonska prestolnica ima relativno stabilno populacijo 33,4 milijona prebivalcev, kar jo je, kot poroča Al Jazeera, v novi razvrstitvi potisnilo na tretje mesto.
Drugo mesto je nepričakovano zasedla Daka, prestolnica Bangladeša, ki je z devetega skočila na drugo mesto in zdaj šteje 36,6 milijona prebivalcev. Po ocenah ZN bo prav Daka do leta 2050 postala največje mesto na svetu, saj vanjo množično prihajajo ljudje s podeželja, ki iščejo boljše ekonomske priložnosti ali bežijo pred poplavami in dvigom morske gladine.

Poročilo razkriva tudi splošni trend naraščanja števila megamest, torej urbanih območij z več kot 10 milijoni prebivalcev. Danes jih je 33, kar je štirikrat več kot leta 1975, ko jih je bilo le osem. Od teh jih 19 leži v Aziji, ki v prvi deseterici drži kar devet mest. Poleg Džakarte, Dake in Tokia so na vrhu še New Delhi (30,2 milijona), Šanghaj (29,6 milijona), Guangzhou (27,6 milijona), Manila (24,7 milijona), Kolkata (22,5 milijona) in Seul (22,5 milijona). Zunaj Azije se je med prvih 10 uvrstil le Kairo z 32 milijoni prebivalcev.
V Severni in Južni Ameriki največje mesto ostaja Sao Paulo z 18,9 milijona prebivalcev, medtem ko Lagos v Nigeriji ostaja najhitreje rastoče urbano središče podsaharske Afrike, piše Al Jazeera.

Hitro širjenje megamest spremljajo resni družbeni in okoljski izzivi. Džakarta je nizko ležeče obalno mesto, ki ga dodatno ogroža dvig morske gladine. Do leta 2050 naj bi pod vodo pristala četrtina mesta. Zaradi teh nevarnosti indonezijska vlada gradi novo prestolnico Nusantaro na Borneu. Kljub selitvi državne uprave ZN ocenjujejo, da bo do leta 2050 v Džakarti živelo še 10 milijonov ljudi več kot danes.
ZN so v najnovejši oceni prvič uporabili novo metodologijo, ki poskuša odpraviti razlike v nacionalnih definicijah urbanizacije. Mesto je tako opredeljeno kot "strnjena aglomeracija" kilometrskih mrežnih celic z gostoto vsaj 1.500 prebivalcev na kvadratni kilometer in najmanj 50.000 prebivalcev, poroča Al Jazeera.




























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.