V ECB so pojasnili, da je manj zanimanja za posojila tako med gospodinjstvi kot podjetji, med razlogi za negativne trende na področju hipotek pa so omenili "naraščajoče obrestne mere, nizko zaupanje potrošnikov in slabšanje obetov na nepremičninskem trgu".
Banke – v raziskavo ECB jih je zajetih 151 – pričakujejo, da se bo tovrsten trend nadaljeval tudi v prvem četrtletju tega leta.
ECB ob tem opozarja na "občutno zaostrovanje" kreditnih standardov v zadnjem četrtletju lani, ki kaže, da banke ob negotovih gospodarskih obetih niso naklonjene prevelikim tveganjem.
Pogoji za pridobitev posojil so za podjetja najstrožji po letu 2011, ko je bila v območju evra prisotna huda dolžniška kriza.
'Pred nami je čas zmanjšanega potrjevanja posojil'
Ekonomist ING Carsten Brzeski je v odzivu na objavo ECB poudaril, da je pred nami čas zmanjšanega potrjevanja posojil, kar da potrjuje ocene o slabših gospodarskih obetih v 2023 in "predstavlja jasno znamenje, da zviševanje obresti s strani ECB že pomembno vpliva na razmere".
ECB je v zadnjih mesecih, da bi zajezila divjanje inflacije, večkrat zvišala obrestne mere. Inflacija je v območju evra oktobra na medletni ravni presegla deset odstotkov, decembra pa se je malenkost umirila in je bila pri 9,2 odstotka.
Osrednja denarna ustanova v območju evra naj bi novo zvišanje ključne obrestne mere napovedala v četrtek; tokrat naj bi jo dvignila za 0,50 odstotne točke.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.