ECB pandemični program odkupov obveznic povečala za 600 milijard evrov

ECB je marca zagnala 750 milijard evrov vreden izredni pandemični program odkupovanja zasebnih in javnih dolžniških vrednostnih papirjev. Gre za začasen program, s katerim želi banka zmanjšati tveganja, ki jim je območje evra izpostavljeno zaradi pandemije koronavirusa. Program naj bi bil sprva v veljavi do konca leta 2020.

A ga je svet ECB v skladu s pričakovanji povečal in podaljšal. Kot so v izjavi po seji sveta sporočili iz ECB, povečan program nakazuje dodatno sproščanje splošne monetarne politike, s tem pa bo izboljšal pogoje financiranja v realnem gospodarstvu, zlasti za podjetja in gospodinjstva. Nakupi bodo prilagojeni tako po državah in vrstah sredstev kot časovno.

Svet ECB bo neto nakupe v okviru programa PEPP izvajal tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana, vsekakor pa vsaj do konca junija. Ob tem bo ponovno investiral glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP, najmanj do konca leta 2022.

Okrevanje gre pričakovati v tretjem četrtletju. A "napredek je počasen glede na hitrost, s katero so v predhodnih mesecih ekonomski kazalniki upadli", je na novinarski konferenci po seji sveta ECB dejala predsednica banke Christine Lagarde. Hitrost okrevanja pa bo pomembno odvisna tudi od trajanja in uspeha ukrepov za obvladovanje pandemije, je dodala.

Nakupi v okviru rednega programa odkupov vrednostnih papirjev se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard evrov, poleg tega pa se bodo do konca leta nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja 120 milijard evrov. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer - končali se bodo, tik preden začne ECB dvigovati ključne obrestne mere.

Ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru omenjenega programa, se bo v celoti nadaljevalo še daljše obdobje po datumu, ko bo svet ECB začel dvigovati obrestne mere.

Danes je svet sicer pričakovano odločil, da obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, za odprto ponudbo mejnega posojila in za odprto ponudbo mejnega depozita ostanejo nespremenjene na ravni 0,00, 0,25 oz. minus 0,50 odstotka.

Svet ECB je ponovno zatrdil, da je pripravljen prilagajati obstoječe instrumente na način, da se bo inflacija vzdržno gibala proti ciljni ravni; ta je tik pod dvema odstotkoma.

ECB območju z evrom letos napoveduje 8,7-odstotno krčenje BDP

Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom se bosicer  letos skrčil za 8,7 odstotka, je v danes objavljeni redni četrtletni napovedi ocenila Evropska centralna banka (ECB). Prihodnje leto naj bi evrsko gospodarstvo okrevalo po 5,2-odstotni stopnji, leta 2022 pa bo sledila 3,3-odstotna rast, so sporočili iz banke.

Območju z evrom se zaradi posledic pandemije bolezni novega koronavirusa letos obeta hud padec. ECB je v primerjavi z marčno napovedjo oceno gibanja BDP za 2020 poslabšala za 9,5 odstotne točke, oceni za 2021 in 2022 pa popravila navzgor za 3,9 oz. 1,9 točke.

Napovedi kažejo na zgodovinski padec v drugem letošnjem četrtletju, preden si bo gospodarstvo v drugi polovici leta ponovno opomoglo, je na novinarski konferenci po seji sveta ECB dejala predsednica banke Christine Lagarde. Ob tem pa je opozorila, da napoved spremlja visoka stopnja negotovosti.

Inflacija bo po oceni ECB letos 0,3-odstotna, kar bo tudi posledica zloma cen nafte. Prihodnje leto naj bi bila 0,8-odstotna in leta 2022 1,3-odstotna. Cilj ECB je rast cen tik pod dvema odstotkoma.

Lagardova je poudarila, da inflacijo še naprej dušijo nizke cene energije, v prihodnjem obdobju pa bo ostala nizka tudi v luči velikega padca gospodarske aktivnosti.