Svet ECB je obrestne mere letos dvignil junija in septembra. Po koncu tokratnega zasedanja trgi niso pričakovali sprememb in osrednji organ evrske denarne politike je ravnal skladno s temi pričakovanji.
Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,50 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oz. 2,90 odstotka.
Medletna inflacija v območju evra se je sicer septembra okrepila na 3,8 odstotka, glavni razlog zanjo so dražji energenti, predvsem goriva in v zadnjem času tudi plin.
Osnovna inflacija, tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, je medtem pri 2,5 odstotka sicer oddaljena od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB, a se zadnje mesece ne spreminja bistveno.
Svet ECB je opozoril, da cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti.
Osnovna inflacija je medtem do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti, so zapisali v svetu.
Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo ob njegovih posrednih in sekundarnih učinkih po ocenah sveta verjetno potisnil inflacijo navzgor ter znižal rast.
Svet tudi ugotavlja, da so se pogoji financiranja od septembrske seje zaostrili, kar bo verjetno prav tako negativno vplivalo na inflacijo in rast.
V Svetu ECB so prepričani, da vseeno ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo sedanjo povišano negotovost in z denarno politiko dosežejo, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni ravni.
Drugi dan dvodnevnega zasedanja sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.