Ekonomisti: Trumpova podražitev vizumom bi lahko ZDA drago stala

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede pristojbino v višini 100.000 dolarjev (okoli 84.760 evrov) za vizume H1-B za kvalificirane tuje delavce, bi lahko škodovala gospodarski rasti ZDA, opozarjajo ekonomisti.

Trump je v petek podpisal razglas, s katerim je uvedel pristojbino za vlogo za vizum H-1B, ki je kar 60-krat višja od dozdajšnje. S tem želi spodbuditi podjetja k zaposlovanju več ameriških delavcev. Občutno zvišanje plačila predstavlja udarec za velika tehnološka podjetja, ki vizume potrebujejo za zaposlovanje inženirjev, znanstvenikov in programerjev iz tujine, zlasti Indije, poroča Guardian.

Ekonomist pri investicijski banki Berenberg Atakan Bakiskan, meni, da je poteza primer "politike Trumpove administracije, ki je očitno usmerjena proti (gospodarski) rasti". "Ker za podjetja postaja zelo drago privabljati tuje talente in ker so nekateri mednarodni študenti prisiljeni zapustiti državo po diplomi, bo beg možganov močno vplival na produktivnost," dodaja. "Naložbe v umetno inteligenco verjetno ne bodo izravnale škode, ki jo povzroča izguba človeškega kapitala zaradi restriktivne imigracijske politike," poudarja Bakiskan.

Berenberg je nedavno znižal svojo oceno gospodarske rasti ZDA z dveh odstotkov na začetku leta na 1,5 odstotka. Vendar pa Bakiskan opozarja, da bo, če Trump ne bo popustil, zadnja napoved "kmalu morda videti optimistična". "Zmanjšanje zaupanja v institucije, izguba človeškega kapitala, carine, kronična negotovost in nevzdržne fiskalne politike lahko skupaj povečajo tveganje finančne krize v ZDA. Dolgoročno lahko utrdijo pot še šibkejšemu dolarju in višjim dolgoročnim donosom," našteva.

Tržni strateg Deutsche Bank Jim Reid, medtem pravi, da je nova pristojbina za vizum "čez vikend povzročila veliko negotovosti za tiste, ki so od nje odvisni".

Trumpova napoved je že sprožila pravi kaos v tehnološki industriji, saj so nekatera podjetja v Silicijevi dolini pozvala zaposlene, naj ne potujejo izven države. Bela hiša je zaskrbljena podjetja v soboto sicer skušala pomiriti in pojasnila, da nova višja pristojbina velja le za nove prijavitelje, ne pa za obstoječe imetnike vizumov ter da njihovi zaposleni z vizumom H-1B, ki potujejo v tujino, tam ne bodo obtičali. Dodali so, da bo sicer šlo za enkratno plačilo.

Nova politika je začela veljati v nedeljo opolnoči po vzhodnoameriškem času.

Kljub temu, pa po besedah Leona Rodrigueza, partnerja v odvetniški pisarni Seyfarth, ki je bil v Obamovi administraciji direktor Službe za ameriško državljanstvo in priseljevanje, "še vedno obstajajo ljudje, ki svojim zaposlenim z vizumom H-1B priporočajo, naj trenutno ne potujejo, dokler se situacija nekoliko ne razjasni".

Kathleen Brooks, direktorica raziskav pri posredniški hiši XTB, razlaga, da ima največ delavcev z vizumi H-1B Amazon, tesno pa mu sledijo Microsoft, lastnica Facebooka Meta, Apple in Google. "Čeprav ta podjetja imajo denar za izdajo vizumov, pa se lahko drugi sektorji, ki so prav tako odvisni od vizumov H-1B, v prihodnosti soočajo s težavami pri zaposlovanju, na primer zdravstveno varstvo in sektor izobraževanja," pravi.

V prvi polovici letošnjega leta je imel Amazon odobrenih več kot 10.000 vizumov H-1B, medtem ko sta imela Microsoft in Meta Platforms vsak več kot 5000 odobritev.

Program H-1B vsako leto ponuja 65.000 vizumov delodajalcem, ki začasno zaposlujejo tuje delavce na specializiranih področjih, in dodatnih 20.000 vizumov za delavce z višjo izobrazbo.

Med državami je bila največja prejemnica vizumov H-1B Indija, njihovi državljani so predtsvljali kar 71 odstotkov vseh odobrenih vizumov. Na novo pristojbino za kvalificirane delavce je Indija že odgovorila in opozorila, da bo imel ukrep "humanitarne posledice" v obliki "motenj, povzročenih družinam". "Prav tako pa se malce bojijo tudi naših talentov. Proti temu nimamo nobenih ugovorov," je včeraj dejal indijski minister za trgovino Piyush Goyal.

Cene delnic večmilijardnih indijskih tehnoloških skupin Infosys in Tata Consulting Services so danes zaradi novice padle za približno tri odstotke. Obe podjetji uporabljata program H1-B za napotitev tisočev indijskih delavcev k ameriškim strankam.

Vzpostavljeni z zakonom o priseljevanju iz leta 1990, so H-1B vrsta neimigrantskih vizumov, namenjenih ameriškim podjetjem, da v državo pripeljejo ljudi s tehničnimi znanji in spretnostmi, ki jih je v Združenih državah Amerike težko najti. Vizumi niso namenjeni ljudem, ki želijo tam ostati za stalno. Nekateri sčasoma to storijo, vendar šele po prehodu v drug imigracijski status.

Vizum H-1B delodajalcem omogoča zaposlovanje tujih delavcev s specializiranimi znanji in izobrazbo, poroča Independent. Velja tri leta in se lahko podaljša še za nadaljnja tri. "Kar pomeni, da je v ZDA trenutno približno 700.000 imetnikov vizuma H-1B in še približno pol milijona vzdrževanih oseb," je v komentarju zapisal ekonomist Stephen Brown iz Capital Economics.