ZDA v Venezueli zajele Madura in prevzele vodenje države

"Združene države Amerike so uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo in njenega voditelja, predsednika Nicolasa Madura, ki je bil skupaj s soprogo zajet ter odpeljan iz države," je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Donald Trump, podrobnosti o prijetju pa ni podal.

Neimenovani predstavniki ZDA so za ameriški medij CBS News povedali, da so par zajele enote ameriške vojske Delta Force, ki so sicer zadolžene za boj proti terorizmu.

Na prvi novinarski konferenci po napadih je Trump napovedal, da bodo Venezuelo do izvedbe politične tranzicije vodile ZDA. Kot je še dejal v Mar-a-lagu na Floridi, so pripravljeni tudi na drugi val napadov, če bi se to izkazalo za potrebno. Potrebe po tem sicer najbrž ne bo, ker je bila ameriška vojska pri zajetju Madura "tako uspešna", je dejal.

"Upravljali bomo z državo, dokler ne bomo mogli izpeljati varne, ustrezne in premišljene tranzicije," je dejal pred novinarji.

Trump je na novinarski konferenci, kjer so mu stali ob strani med drugim državni sekretar Marco Rubio, obrambni minister Pete Hegseth in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Dan Caine, dejal, da so izvedli najbolj spektakularni napad od druge svetovne vojne naprej.

"Čakali so nas, vedeli so, da prihajamo in so bili pripravljeni, vendar smo jih hitro onemogočili," je dejal Trump in dodal, da ni bil ubit noben ameriški vojak in niso izgubili nič od vojaške opreme. Caine je kasneje razložil, da je bil eden od helikopterjev, ki so napadli Madurov kompleks, poškodovan, vendar je lahko letel naprej.

Trup ni povsem pojasnil, kako bodo ZDA upravljale z Venezuelo. Dejal je, da bodo tja poslali ameriška naftna podjetja, ki bodo vložila milijarde dolarjev za obnovo naftne infrastrukture, kar da bodo dobila nazaj.

Potem bodo izkoriščali nafto in obogateli, poskrbeli pa bodo tudi za Venezuelce, je dejal Trump, ki je omenil slavno Monroejevo doktrino iz leta 1823, ki opravičuje ameriška vojaška posredovanja v Latinski Ameriki. Doktrino nekdanjega predsednika Jamesa Monroeja je preimenoval v "don-roe doktrino".

Na dodatna vprašanje je pokazal na ljudi okrog njega in dejal, da bodo nekaj časa oni vodili Venezuelo. Zatrdil je, da se je Rubio že pogovarjal s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki je ugotovila, da nima druge izbire, kot da sodeluje.

Rubio je dejal, da Maduro ni legitimen predsednik, saj ga ne priznavajo niti ZDA niti evropske države. Vsem podobnim pa je poslal sporočilo, da se Trump ne šali.

"Imamo predsednika, ki se ne igra in, ko reče, da bo nekaj naredil, to potem tudi naredi. Če tega doslej niste vedeli, sedaj veste," je dejal Rubio in dodal, da bi lahko Maduro danes že živel nekje drugje v miru, vendar se je hotel igrati "velikega fanta".

Kot je še dejal, bi moralo skrbeti tudi Kubo. "Če bi živel v Havani in bil v vladi, bi me skrbelo," je dejal.

Na vprašanje o venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado, ki je lani dobila Nobelovo nagrado za mir, je Trump odgovoril, da nima podpore in ne uživa spoštovanja v Venezueli. "Mislim, da bi bilo zanjo zelo težko, da bi bila voditeljica. Je zelo prijazna ženska, vendar ne uživa spoštovanja," je dejal Trump.

Machado je na družbenih omrežjih pohvalila ameriško operacijo in vse Venezuelcem zatrdila, da je napočila ura svobode. Machado je v tujini na neznani lokaciji, od kar je decembra odpotovala v Oslo po Nobelovo nagrado.

Objavila je, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti ter vojsko pozvala, naj kot vrhovnega poveljnika prizna Gonzaleza Urrutio, ki ga kot legitimno izvoljenega predsednika Venezuele priznava okrog 15 držav in več mednarodnih organizacij.

Trump je na novinarski konferenci omenil tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra, s katerim sta v sporu. Dejal je, da proizvaja kokain in ga pošilja ZDA, zaradi česar mu je priporočil, naj pazi, kako se obnaša. Petro je ob ameriškem napadu na Venezuelo na mejo poslal varnostne sile, ker pričakujejo številne begunce. Prav tako je napovedal poziv Varnostnemu svetu ZN, naj obravnava agresijo proti suvereni Venezueli in Latinski Ameriki, poročajo agencije.

Še vedno ni jasna pravna utemeljitev napada na Madura, ki so ga odpeljali s helikopterjem na ameriško vojaško ladjo Iwo Jima, Trump pa je dejal, da ga pošiljajo v New York, kjer se bo soočil z obtožnico iz leta 2020, ko ga je njegova prva vlada obtožila trgovine z mamili in drugih zločinov. Trump je dodal, da se bodo kasneje odločili, ali mu bodo sodili na zveznem sodišču v New Yorku ali pa morda na Floridi.

Demokratski člani kongresa so kritični do napada na Venezuelo, Trump pa je skupaj z Rubiom zavrnil kritike, da kongres ni bil obveščen. Demokratske kritike je označil za šibke in butaste ljudi. "Vse, kar znajo je, da se pritožujejo. Morali bi reči, da smo opravili odlično delo, ne pa, da je to morda neustavno," je dejal.

Vodja senatnih demokratov Chuck Schumer je po novinarski konferenci objavil, da bi morala zamisel o Trumpovem vodenju Venezuele prestrašiti vsakega Američana. Dodal je, da mu je Trumpova vlada večkrat zagotovila, da ne načrtujejo spremembe režima ali vojaškega posredovanja v Venezueli. "Očitno niso bili iskreni," je zapisal.

Sam napad je podrobneje opisal general Caine. Dejal je, da so ga pripravljali več mesecev, v začetku decembra pa so bili pripravljeni. Vendar vreme ni bilo ugodno vse do petka zvečer, ko je bila odločitev za napad hitro sprejeta. Dejal je, da so helikopterji poleteli nizko nad morjem in potem kopnim, dokler niso prišli do zavarovanega kompleksa z Madurom. Varovalo jih je več kot 150 vojaških letal in dronov, ki so uničili venezuelsko zračno obrambo.

Caine je zagotovil, da so Venezuelce povsem presenetili, čeprav so na helikopterje streljali.

Pred novinarsko konferenco je Trump je na omrežju Truth Social delil tudi fotografijo, za katero trdi, da prikazuje "Nicolasa Madura na krovu ladje USS Iwo Jima". Z omenjeno ladjo bodo po besedah Trumpa venezuelskega voditelja pripeljali v ZDA. Na sliki je Maduro z lisicami na rokah oblečen v sivo Nike trenirko, na očeh ima masko, nosi tudi slušalke.

Zjutraj po lokalnem času je napade po telefonu za Fox News komentiral tudi Trump. Dejal je, da med napadi na Venezuelo na ameriški strani ni smrtnih žrtev, je pa nekaj ranjenih.

Prejšnji teden je z Madurom tudi govoril in mu dejal, naj odneha in se preda. Po napovedih Trumpa bodo ZDA v prihodnje močno vpete v venezuelsko naftno industrijo.

Napad so sicer nameravali izvesti že pred štirimi dnevi, a takrat vreme ni bilo "popolno", je povedal Trump. Maduro se je v času napada nahajal v "hiši, ki je bila bolj podobna trdnjavi kot hiši," je močno varovan objekt opisal Trump in sporočil, da sta oba s soprogo, ki so ju zajeli, že na poti v New York, kjer je proti njima vložena obtožnica. Iz države naj bi ju na ladjo prepeljal helikopter.

Trump je, kot trdi sam, nočno aretacijo predsednika Venezuele in njegove žene v živo spremljal na Floridi, "dobesedno, kot bi gledal televizijsko serijo," in ob tem dejal, da takega manevra ne bi mogla izvesti nobena druga država na svetu.

Ameriški podpredsednik JD Vance je po napadu na Venezuelo in zajetju Madura sporočil, da je Venezuela prezrla ponudbe za dosego dogovora. Obenem je dodal, da je Maduro "zadnja v vrsti oseb, ki je spoznala, da predsednik Trump misli to, kar govori".

"Predsednik je ponudil več izhodov, vendar je bil ves čas tega procesa zelo jasen: trgovina z drogami se mora končati, ukradena nafta pa mora biti vrnjena ZDA," je zapisal na omrežju X.

Vance je znova tudi ponovil ameriško utemeljitev, da je Maduro begunec pred ameriškim pravosodjem. "Ne morete se izogniti pravici zaradi trgovine z drogami v ZDA samo zato, ker živite v palači v Caracasu," je dodal.

Trump je poudaril tudi, da ne bo dopustil, da bi kdorkoli prevzel oblast tam, kjer jo je zapustil Maduro, pri čemer pa se ni izjasnil glede morebitne podpore opozicijski voditeljici in Nobelovi nagrajenki Marii Corini Machado za položaj predsednice.

Le nekaj ur po prijetju Madrua in njegove žene so ZDA v New Yorku proti Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores vložile obtožnice, je po zajetju para v Venezueli povedala ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi. Obtožbe, s katerimi se bo soočil Maduro, se nanašajo na kazniva dejanja, povezana z drogami in terorizmom, je zapisala na omrežju X.

Bondi je naštela niz obtožb na račun Madura, vključno z "narkoteroristično zaroto, zaroto za uvoz kokaina ter posedovanjem strojnic in uničevalnih naprav proti ZDA". Podrobnosti o obtožbah na račun njegove soproge, sicer poslanke v venezuelskem parlamentu, po poročanju tujih tiskovnih agencij ni navedla.

Oba se bosta z obtožbami soočila na zveznem sodišču v New Yorku, je še dejala. "Kmalu bosta deležna vsega besa ameriškega pravosodja na ameriških tleh, na ameriških sodiščih," je zapisala in se zahvalila ameriški vojski za "neverjetno in izjemno uspešno misijo, v kateri sta bila zajeta ta dva domnevna mednarodna preprodajalca mamil".

Ameriški predsednik Trump Maduru očita, da vodi mamilarski kartel Cartel de los Soles, ki so ga ZDA označile za mednarodno teroristično organizacijo. ZDA so za informacije, ki bi vodile do aretacije Madura, ponujale nagrado v višini 50 milijonov dolarjev.

Prva eksplozija je bila zabeležena okoli 1.50 po lokalnem času, poroča CNN. "Ena je bila tako močna, da se mi je po njej treslo okno," je povedal dopisnik Osmary Hernandez.

Po poročanju medijev so bili tarča napadov tudi venezuelsko ministrstvo za obrambo ter sedež generalštaba. V letalskem napadu na letališče v Caracasu naj bi bil uničen vsaj en protiletalski sistem.

Natančen obseg napadov in tarče še vedno niso znane, po fotografijah sodeč so Američani sicer napadli vsaj štiri tarče: letalsko bazo La Carlota, glavni vodni kanal od Caracasa do Karibskega morja, letališče Higuerote in vojaški objekt Fort Tiuna, navajajo analitiki BBC.

Več delov mesta je bilo brez elektrike, novinarji CNN v venezuelski prestolnici pa so po eksplozijah slišali zvok letal in helikopterjev.

Venezuelski mediji Efecto Cocuyo in Tal Cual Digital so poročali, da so eksplozije slišali tudi v zvezni državi La Guaira severno od Caracasa in na obali države ter v Higueroteju, mestu na obali v zvezni državi Miranda.

Venezuelska vlada je sporočila, da "zavrača in obsoja" ameriško "vojaško agresijo". V izjavi je še zapisano: "Takšna agresija ogroža mednarodni mir in stabilnost, zlasti v Latinski Ameriki in na Karibih, ter resno ogroža življenja milijonov ljudi."

"Invazijske" ameriške sile so "oskrunile našo zemljo in šle tako daleč, da so z uporabo raket in izstrelkov, izstreljenih iz bojnih helikopterjev, napadle stanovanjska območja, kjer živijo civilisti", je v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, izjavil venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez.

"Napadli so nas, vendar nas ne bodo zlomili," je še opozoril minister in pozval k enotnemu odporu ob, kot je dejal, najhujši agresiji proti Venezueli doslej. Poudaril je tudi, da država ravna v skladu z ukazi Madura, po katerih bodo razporejene vse oborožene sile, poroča britanski BBC.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je danes v televizijskem nagovoru dejala, da je vlada v Caracasu pripravljena braniti državo in njene naravne vire, Nicolas Maduro pa po njenih besedah ostaja edini predsednik države.

"Pripravljeni smo braniti Venezuelo in naša naravna bogastva," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejala Rodriguez, ki mora v skladu z venezuelsko ustavo prevzeti vodenje države v odsotnosti predsednika. ZDA je pozvala, naj takoj izpustijo Madura in njegovo soprogo Cilio Flores.

Dejala je še, da Venezuelci "ne bodo več sužnji", ameriško posredovanje pa je označila za kršitev ustanovne listine ZN.

Proizvodnja nafte in rafinerije v Venezueli v današnjih ameriških napadih niso bile poškodovane, so za Reuters potrdili viri blizu državnega energetskega podjetja PDVSA. Venezuela je sicer država z največjimi zalogami nafte na svetu, a je proizvodnja zaradi slabega upravljanja, pomanjkanja naložb in sankcij glede na zaloge skromna.

Venezuela ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih rezerv nafte oziroma 303 milijarde sodov, kar je več kot vodilna članica Organizacije držav izvoznic nafte Opec Savdska Arabija, podatke londonskega Energy Institute povzema Reuters.

Njene rezerve so sestavljene večinoma iz nafte v orinoškem pasu v osrednji Venezueli. Južnoameriška država je bila skupaj z Iranom, Irakom, Kuvajtom in Savdsko Arabijo ustanovna članica kartela Opec. V 70. letih prejšnjega stoletja je proizvedla 3,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno, kar je v tistem času predstavljajo sedem odstotkov celotne svetovne proizvodnje.

Leta 2010 je proizvodnja padla pod mejo dveh milijonov sodov dnevno, lani jih je v povprečju proizvedla približno 1,1 milijona, poroča Reuters.

"Ob soočenju s kriminalno agresijo, ki jo je proti naši domovini zagrešila ameriška vlada, smo zaprosili za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, ki je odgovoren za spoštovanje mednarodnega prava," je na platformi Telegram po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal venezuelski zunanji minister Yvan Gil.

ZDA so bile pri svoji vojaški operaciji zajetja Madura le delno uspešne, pa je v nagovoru na državni televiziji, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, zagotovil venezuelski notranji minister Diosdado Cabello.

Minister je med nagovorom nosil vojaško čelado in neprebojni jopič, obdajali pa so ga oboroženi varnostniki.

"Država je povsem mirna. Kar so želeli doseči s svojimi bombami in raketami, je bilo le delno uspešno ... Pričakovali so, da bodo ljudje strahopetno zbežali. To se ni zgodilo. Čas strahopetcev je minil," je dodal.

Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat opozoril, da se ZDA pripravljajo na nove ukrepe proti domnevnim mrežam za trgovino z drogami v Venezueli in da se bodo napadi na kopnem začeli "kmalu".

Oktobra je ameriški predsednik tudi dejal, da je pooblastil agencijo CIA za delovanje v Venezueli, da bi "zajezila nezakonite tokove migrantov in drog" iz te južnoameriške države.