Tujina

Ekstremna suša neusmiljeno prazni reko Pad

Milano, 10. 08. 2026 08.40 pred 2 urama 2 min branja 31

Reka Pad z rekordno nizkim vodostajem

Dolgotrajna suša in neprekinjeni vročinski valovi povzročajo zaskrbljenost v Italiji, še posebej v Lombardiji. Vodne zaloge na severu države kopnijo, najdaljša italijanska reka Pad pa se spušča na zgodovinsko najnižjo raven. Tudi velika jezera so pod običajno gladino za ta letni čas.

Satelitski posnetki evropskega programa Copernicus, posnetki med 1. in 3. avgustom, razkrivajo nenavadno velike peščene in prodnate sipine vzdolž reke Pad v bližini mesta Cremona, ki so običajno pod vodo.

Reka je pri Cremoni 30. julija letos padla na 8,59 metra pod hidrometrično ničlo, kar je centimeter pod prejšnjim rekordno nizkim nivojem, doseženim med hudo sušo leta 2022. Pretok reke se je ob tem zmanjšal na manj kot tretjino povprečne norme za ta letni čas.

Nadalje po toku se razmere še poslabšajo. Pri Pontelagoscuru v provinci Ferrara se je pretok v začetku avgusta zmanjšal na 220,4 kubičnih metrov na sekundo. Do konca junija so tam izmerili le okoli 350 kubičnih metrov, medtem ko je sezonsko povprečje približno 1100 kubičnih metrov. Julija je vrednost ostala dosledno pod 320 kubičnimi metri.

Šibek tok kaže posledice vse do estuarija reke Pad. Slana voda zdaj prodira več kot 20 oz. 25 kilometrov v rokave delte, posledično pa je voda preslana za namakanje kmetijskih površin. Namakanje je bilo tako ponekod delno ustavljeno, ogrožena je žetev.

Prizadete so tudi pomembne reke v Benečiji. Na Brenti blizu Bassana del Grappa se je pretok pred kratkim zmanjšal na le 31 kubičnih metrov na sekundo, v primerjavi z minimalnimi 44 kubičnimi metri. Črpanje vode iz rek Tagliamento, Livenza in Piave je bilo delno ustavljeno, ker slana voda iz morja poplavlja tudi te reke.

Motor gospodarstva

652-kilometrski Pad je najdaljša italijanska reka, ki izvira v Alpah blizu francoske meje in se izliva v Jadransko morje južno od Benetk. Čeprav je veliko krajša od Rena ali Donave – dveh drugih velikih evropskih gospodarskih vodnih poti – nosi izjemno veliko količino vode.

Vsako pomlad se taljeni sneg usmeri v največjo evropsko regijo za pridelavo riža, poplavi polja v bližini Milana in se nato prebije proti vzhodu. Reka in njeni pritoki podpirajo tudi skoraj 900 hidroelektrarn.

Območje reke Pad predstavlja približno 41 % italijanskega bruto domačega proizvoda in 32 % njene kmetijske proizvodnje.

Z jadralnim padalom skušal vstopiti v Ceuto, a padel v morje

Z jadralnim padalom skušal vstopiti v Ceuto, a padel v morje

KOMENTARJI31

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Jimi1
10. 08. 2026 10.47
Izgleda ,da bodo jeseni spet problemi neočiščenih strug in njihovega pacanja ob poplavah... Tokrat tega kar z večjo vodo prihaja ne bi bilo treba! Za zamisliti bi se bilo, sedaj je čas. Drugače pa bi že enkrat lahko tudi glave letele za spremembo!
gggg1
10. 08. 2026 10.27
Upam da pristojni, tudi pri nas, situacijo izkoristijo za čiščenje strug.
Zanesenjak
10. 08. 2026 10.26
Mogoče je pa sedaj res pravi čas, da se odstrani vso svinjarijo iz tal. Vsaj ena dobra stvar v tej grozni zgodbi.
Verus
10. 08. 2026 10.14
Kot že omenja komentator spodaj - jesen se pripravite na poplave in obilne padavine. Za nekaj razumevanja nastale situacije v Evropi (vročina) pa poiščite na YT termin "omega block". Zanimiv in sila neprijeten vremenski pojav, ki je razlog za tako visoke vročine. (Video od RMETS agencije je zanimiv za podrobno razumevanje)
Verus
10. 08. 2026 10.19
Bolj podrobno pojasnilo, če vas takšne reči zanimajo: Omega Blocker je sestavljen iz treh ključnih delov: Sredinski del (Visoki tlak / Anticiklon): V sredini nastane območje stabilnega, visokega zračnega tlaka. Zrak se tu spušča, stiska in segreva, oblaki se razkropijo. Stranska dela (Nizki tlak / Ciklona) delujeta kot blokada, kar povzroči značilno grafiko od koder tudi naziv "omega blok". Ker sta ob straneh dve močni območji nizkega tlaka, se celoten sistem ne more premikati od zahoda proti vzhodu, kot je to za Evropo običajno. Vreme obtiči na mestu. Posledice za Evropo so vročinski val. Območja pod anticiklonom doživljajo dolgotrajno jasnino, ekstremno visoke temperature, sušo in kuhanja brez vetra. Na robovih Omege (poplave): Območja pod nizkim tlakom na robovih doživljajo večdnevno neprekinjeno deževje, ki pogosto vodi v ujme in poplave.
Verus
10. 08. 2026 10.23
P.s. to je meteorološki termin, ne teorija zarote
kekec9999
10. 08. 2026 10.04
Verjetno zeleni komaj čakajo, da počistijo struge...
Nehajte ze enkrat
10. 08. 2026 10.01
hmmm sedaj pa kam je ta voda odsla vem pa da voda v poletju izpari in v obliki dezja se vrne lani je bilo poplav za vsak teden nekje letos pa nic na sreco dezja za vzorec dobili pa smo toco v velikosti pomaranc na pram lani bi moralo glede na vrocino zagotovo vec dezja pa ga ni torej gre zagotovo za nekaj manipulacije kot je bil pojav leta 2000 v obliki vi .... torej jeseni nas caka bomba vode in uni.....
Verus
10. 08. 2026 10.12
Sandi11
10. 08. 2026 10.21
Dež pada nekje drugje (npr. v Aziji, Afriki, nekje v Severni ali Južni Ameriki, Oceaniji, nekje nad katerim od oceanov, ki itak pokrivajo 75 % sveta), lahko da pada v tako zmernih količinah, da ne povzroča znatnih nevšečnosti, tako da o njem ne poročajo...
123soba
10. 08. 2026 09.45
Pohitite z gradnjo mostov in čiščenjem strug. Jeseni bodo poplave.
Vera in Bog
10. 08. 2026 09.37
Brezbožni svet bi zgleda dobil svoje
Magnezij400
10. 08. 2026 09.32
Kaj daš naravi to vrne karma
Slovenska pomlad
10. 08. 2026 09.24
Kar se podnebja tiče pa zaupam samo magistru znanosti Branku Grimsu,ki je sam samcat ugotovil vzrok za izumrtje karantanskega panterja.
Morgoth
10. 08. 2026 09.39
Pojdi se zdravit!
Morgoth
10. 08. 2026 09.20
Evropa ločuje smeti in je prepovedala plastičen pribor. V Indiji Afriki pa še vedno mečejo smeti kamor koli se jim zdi, tudi v potoke in reke. 🤡🤡🤡
Oblastljudstvu
10. 08. 2026 09.31
Misliš 3/4 ostalega 😉
wsharky
10. 08. 2026 09.18
je trdil in še vedno trdi Slovenski Zet, da globalno segrevanje ne obstaja
Morgoth
10. 08. 2026 09.47
Slovenski zet pravi, da je zeleni prehod scam, ne pa da globalno segrevanje ne obstaja...
Fluxx
10. 08. 2026 09.16
Kako smo vsi presenečeni, še najbolj pa naš Branko.
Donatela01
10. 08. 2026 09.16
Tudi v Zidanem Mostu je tako ...
Banion
10. 08. 2026 09.14
to pomeni da v alpah nio zaloge snega ki običajno poleti kopni in daje vodo rekam.
Mirko Zlikovski
10. 08. 2026 09.35
Ne....to pomeni, da če bo šlo tako naprej tudi v naslednjih letih, lahko pozabiš na to, da bo iz pipe samoumevno pritekla vaoda.... Kakršnakoli, ne samo pitna! Pa so ALpe pri njih v povprečju dvakrat višje, kot te naši "hribčki"...
yolli
10. 08. 2026 09.00
Ljudi bo začelo skrbeti ko bodo police v trgovinah prazne.....prej ne !!!
kryptix
10. 08. 2026 09.04
Dražje bo a niti opazili ne bodo... Vse se draži že od nekdaj zadnjih 6 let pa sploh in dvig cen ni nekaj kar nismo navajeni že zelo dolgo.
Divji petelin
10. 08. 2026 09.10
zato pa smo sklenili kot EU dogovor z Latinsko Ameriko, vse to je delo sodobnih tehnologij itd. tehnika obvlada vreme, dogodke; saj ste videli OI v Pekingu, niti enega slabega dne vremena, torej, kdo je tukaj nor in zavaja...EU želijo uničiti tako ali drugače...
obožeobože
10. 08. 2026 09.00
Predvsem jo prazni kmetijstvo!
torks11
10. 08. 2026 08.58
Se pa da pregledat nosilce mostov kateri so drugače stalno v vodi in jih po potrebi sanirat. Eh, ja so dopusti ni verjetno nobenga.
Un71
10. 08. 2026 08.56
Kalifornija se bo uničila z mandlji, Italija pa z rižem... raje grabit denar pa naj vsi poc...jo.
Kimberley Echo
10. 08. 2026 09.30
Glede Kalifornije to vsekakor drži. Poleg tega pa še pistacije in južno sadje ter krmna detelja in pašne površine, ki se obilno zalivajo v rastni dobi. V Italiji je poleg riža najbolj obremenjeno zalivanje koruze (spomladi), paradajza in vinske trte. Imajo pa tudi težave z zalivanjem na Siciliji in Sardiniji zaradi agrumov in drugačnega sistema zalivanja kot na severu.
Vakalunga
10. 08. 2026 08.50
Zdej pa ne bo ( domače ) zelenjave pridelano v Sloveniji iz Italije ? ) )
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1897