El Niño je naravni podnebni pojav, ki segreva površinske temperature v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem delu Tihega oceana ter s tem spreminja vetrove, tlak in vzorec padavin po vsem svetu. Pojavlja se na dve do sedem let in traja približno devet mesecev do enega leta.
WMO v novih napovedih v svojem četrtletnem poročilu opozarja na "izrazit premik smeri vremenskega pojava El Niño". Verjetnost za prihod pojava med junijem in avgustom znaša 80-odstotna, agencijo ZN povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Trenutna verjetnost, da se bo pojav razvil do novembra, je približno 90-odstotna. Večina napovednih modelov WMO nakazuje, da bo El Niño tokrat pojav "zmerne" stopnje, ki bi lahko narasel v "močno". Tudi zmerna stopnja bo sicer po navedbah agencije prinesla več vremenskih in podnebnih skrajnosti.
WMO je pred tem že konec aprila opozorila na letošnji prihod El Niña, potem ko so se temperature morske površine v Pacifiku hitro povišale, kar je značilno za začetek tega vremenskega pojava.
Generalna sekretarka WMO Celeste Saulo je danes dejala, da se mora svet pripraviti na pojav El Niño, ki bi lahko "poslabšal sušo in močna deževja ter povečal tveganje za vročinske valove tako na kopnem kot nad oceanom".
"El Niño je pred vrati. Svet ga mora obravnavati kot nujno opozorilo glede podnebja, kar dejansko je. Pojav El Niño bo še dodatno podžgal ogenj pri segrevanju planeta. Posledice bodo še hujše, segle bodo še dlje in z uničujočo hitrostjo prečkale meje," pa je v video sporočilu dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Nazadnje je El Niño pomembno prispeval k rekordno vročima letoma 2023 in 2024. Po navedbah WMO sicer ni dokazov, da bi podnebne spremembe povečale pogostnost ali intenzivnost El Niña. Lahko pa okrepijo posledice pojava, saj toplejša ocean in ozračje povečujeta količino energije in vlage, potrebnih za ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in močna deževja.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je specializirana agencija Združenih narodov, ki skrbi za mednarodno sodelovanje na področju meteorologije, klimatologije, hidrologije in sorodnih geofizikalnih ved. Ustanovljena je bila leta 1950 in ima sedež v Ženevi. Njena ključna naloga je usklajevanje globalnih opazovalnih sistemov, izmenjava podatkov o vremenu in podnebju ter zagotavljanje znanstvenih temeljev za politike, povezane z varovanjem okolja in prilagajanjem na podnebne spremembe.
El Niño in La Niña sta nasprotna pola naravnega podnebnega cikla, znanega kot El Niño-južno nihanje (ENSO). Medtem ko El Niño pomeni segrevanje površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu Tihega oceana, La Niña predstavlja obdobje nenavadno hladnih voda v istem območju. Oba pojava bistveno vplivata na globalne vremenske vzorce, vendar na različne načine; medtem ko El Niño pogosto prinaša toplejše globalne temperature in suše v določenih regijah, La Niña običajno deluje kot naravni hladilni dejavnik za svetovno ozračje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.