V zadnji napovedi Centra za podnebne napovedi NOAA strokovnjaki ugotavljajo, da obstaja kar 75-odstotna verjetnost, da bo letošnji vrhunec pojava El Niño močan ali zelo močan. Nekateri omenjajo celo možnost t. i. "super" El Niña.
El Niño je naravni podnebni pojav, ki nastane, ko se površina Tihega oceana ob ekvatorju dovolj segreje, da sproži spremembe v vzorcih vetra v ozračju. To ima nato učinek na vremenske razmere po vsem svetu.
Verjetnost super El Niña se povečuje
El Niño se pojavi približno vsaki dve do sedem let in traja od devet do 12 mesecev. Njegova moč je odvisna od tega, koliko se temperature vode dvignejo nad povprečje v delu ekvatorialnega Tihega oceana. Pojav doseže vrhunec običajno pozimi na severni polobli.
El Niño se razvije, ko se temperatura za daljše obdobje dvigne za več kot 0,5 stopinje Celzija nad povprečje. Če pa se temperatura dvigne za več kot dve stopinji Celzija nad povprečjem, govorimo o zelo močnem ali super El Niñu.
Trenutno je povprečna temperatura vode tik pod pragom 0,5 stopinje Celzija, vendar strokovnjaki pričakujejo, da bo ta meja presežena že prihodnji mesec, je napoved NOAA povzel CNN. Še prejšnji mesec so napovedi do junija kazale precej bolj nevtralne razmere.
Poleti in jeseni se bo nato El Niño še krepil, verjetnost, da bo trajal celo zimo, pa se je povečala že na 96 odstotkov. Takšna napoved znanstvenikov je posledica dejstva, da se je v zadnjih tednih v globinah osrednjega in vzhodnega ekvatorialnega Pacifika nabrala ogromna količina tople vode. Ta se bo sčasoma dvignila na površje, sprožila El Niño in ga od tam še naprej krepila.
Še vedno sicer obstaja precejšnja negotovost glede največje moči, ki jo bo razvil El Niño. Kljub temu pa se je tudi verjetnost za super El Niño povečala iz 25-odstotno na več kot 30-odstotno.
Nekateri običajno zanesljivi računalniški modeli celo nakazujejo, da bi lahko bil letošnji pojav celo najmočnejši doslej. Po podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero, smo zadnji super El Niño zabeležili v letih 2015–2016, ko so se po svetu vrstili številni vremenski ekstremi in rekordno visoke temperature.
Kaj to pomeni za vreme po svetu?
Tudi če ta El Niño ne doseže statusa "super", bo po vsej verjetnosti še vedno močan. Močnejši kot je pojav, močneje običajno vpliva na globalne vremenske razmere. Kot rečeno, je v letih 2015–2016 povzročil hudo sušo na Karibih, po drugi strani pa v Kaliforniji ni "izpolnil pričakovanj" in ni povzročil bolj mokre zime od povprečja.
Bolj verjeten je njegov vpliv je globalno temperaturo, saj vse kaže, da se bo leto 2026 ali 2027 zabeležilo kot najtoplejše v zgodovini. Že zdaj je zelo verjetno, da bo to leto eno od petih najtoplejših v zgodovini meritev, je sporočila NOAA – pri čemer niso upoštevali še vpliva El Niña.
Sicer pa lahko močan ali super El Niño povzroči preobrat v sezoni orkanov. Močnejši El Niño pogosto povzroča uničujoče nevihte v Karibih in tropskem Atlantiku, kar posledično pomeni manj tropskih neviht in orkanov. Nasprotno je v osrednjem in vzhodnem Tihem oceanu, kjer bi lahko povzročil več tropskih groženj za Havaje in jugozahod ZDA.
ZDA bi lahko največji vpliv čutile pozimi. Od severa ZDA do zahodne Kanade in Aljaske bi lahko povzročil zimo, ki bo toplejša od povprečja, čeprav se včasih še vedno lahko pojavi oster mraz. Južni del ZDA pa je ob pojavu pogosto bolj moker in hladnejši.
V Indiji in jugovzhodni Aziji pojav v poletnem času vpliva na manj monsunskega dežja. Tudi na Karibih se pogosto pojavlja ekstremna suša. Za dele južne in vzhodne Azije so v obdobju El Niña značilne tople in suhe zime. V jugovzhodni Afriki pa bi se lahko v poletnem času prav tako povečale sušne razmere.
Posledice so torej lahko zelo različne: od suš, vročinskih valov in večje nevarnosti požarov do obilnih padavin in poplav. Hkrati lahko El Niño dodatno pospeši naraščanje povprečne globalne temperature, kar dodatno vpliva na podnebne spremembe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.