Elektrika – tiha žrtev ekstremne vročine: kje so najbolj ogroženi?

V Sredozemlju bi lahko temperature ta teden dosegle 43 stopinj Celzija, rekordna vročina pa bi lahko zajela tudi večji del zahodne Evrope. Francija je v več kot polovici svojih 96 departmajev že razglasila rdeči alarm zaradi vročine, posledica katere je že 18 smrtnih žrtev.

Podobna opozorila pred visokimi temperaturami je izdal tudi britanski meteorološki urad, ki napoveduje, da bi se lahko te na jugu Anglije povzpele tudi do 38 stopinj Celzija. Nevarnost pa ob tem predstavljajo tudi tropske noči, ko se temperatura ne spusti pod 20 stopinj Celzija.

Zaradi visokih temperatur več ukrepov sprejemajo tudi v Nemčiji, Švici, Španiji in na Portugalskem, kjer pričakujejo visoke temperature, zaradi katerih že ustavljajo vsakdanje življenje. Po Evropi je vrata zaprlo na stotine šol, v nekaterih mestih, kot sta Pariz in Bruselj, so zmanjšali tudi železniški promet, s čimer želijo zmanjšati tveganja za okvare. Na pariškem festivalu Fête de la Musique pa je vlada gostom prepovedala pitje alkohola na javnih površinah, da bi na ta način zmanjšala možnost dehidracije.

A Euronews opozarja, da obstaja še ena nevarnost, na katero pa so v vročini številni pozabili – elektrika.

Med vročinskimi valovi namreč Evropa zaradi povečanega povpraševanja po hlajenju pogosto doživi porast porabe električne energije. Gre za povečano uporabo klimatskih naprav in ventilatorjev. Leta 2022 je hlajenje prostorov predstavljalo približno sedem odstotkov vse svetovne električne porabe.

"Svet se kuha v ekstremni vročini, kar povečuje povpraševanje po hlajenju," je že leta 2023 opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA) ter izpostavila prav povečano povpraševanje po klimatskih napravah, ki povzročajo porast v porabi električne energije. "To lahko povzroči začarani krog povečanih emisij toplogrednih plinov, zaradi česar je svet le še bolj vroč," so opozorili.

Spletna stran za primerjavo cen Compare the Market je v 85 državah, ki predstavljajo približno 90 odstotkov svetovne porabe električne energije, izvedla analizo, da bi razumela, kako se povpraševanje po električni energiji spreminja v mesecih z ekstremnimi temperaturami.

Študija je pokazala, da prvo mesto po porabi električne energije v obdobjih ekstremne vročine zaseda Grčija. Tam se je namreč povpraševanje v teh obdobjih povečalo za kar 38,62 odstotka oz. za dodatnih 143,08 kWh na osebo.

Črna gora je na drugem mestu, kjer se je povpraševanje povečalo za 22,49 odstotka, sledijo ji Turčija (21,91 odstotka), Hrvaška (17,76 odstotka), Italija (14,22 odstotka) in Španija (8,86 odstotka).

Ko skupno povpraševanje po električni energiji preseže razpoložljivo proizvodno zmogljivost ali fizične omejitve električnega omrežja, lahko to povzroči izpad električnega omrežja. Compare the Market je analiziral tudi povprečno trajanje in ocenjene stroške gospodinjstev zaradi izpadov električne energije v izbranih državah.

Med analiziranimi evropskimi državami je Madžarska zabeležila najdaljše povprečno trajanje izpada v času ekstremne vročine, in sicer 2,92 ure na leto, sledili sta ji Slovenija z 2,16 ure in Grčija z 1,63 ure.

"Čeprav je povprečno trajanje izpada električne energije v času vročine v Italiji krajše kot v Grčiji, pa zaradi velikega števila gospodinjstev beleži najvišje skupne ocenjene letne stroške gospodinjstev med izpostavljenimi evropskimi državami," navaja študija, ki ugotavlja, da naj bi izpadi električne energije v Italiji gospodinjstva stali približno 154,7 milijona evrov na leto. Temu rezultatu tesno sledi Poljska s 152,1 milijona evrov.

Te številke izhajajo iz standardne predpostavke o "vrednosti izgubljene obremenitve", ki se uporablja v energetski ekonomiji za oceno stroškov brez električne energije (na primer kvarjenje hrane, izguba ogrevanja/hlajenja, motnje v internetni povezavi in druge nevšečnosti).