Energetska draginja ogroža evropsko proizvodnjo zdravil brez patenta

Cenovno dostopna zdravila ali generiki so po učinkovitosti in sestavi popolnoma enaki tistim, ki jih kot originalna razvije in nato s patentom zaščiti prvotni proizvajalec. Predstavljajo približno 70 odstotkov vseh izdanih zdravil v Evropi, veliko jih je namenjenih tudi zdravljenju resnih stanj, kot so hujše okužbe, različne oblike raka ali shizofrenija. A čeprav so široko uporabni, njihova nizka cena v blagajne proizvajalcev prinese le 30 odstotkov vsega dobička. Vrednost na trgu določajo države članice, razpon je zaradi želje po cenovni dostopnosti majhen. Proizvodnjo sedaj ogroža tudi energetska draginja.

Lobistična skupina industrije generičnih zdravil Medicines for Europe, ki zastopa podjetja, med katerimi je tudi Novartisova enota Sandoz, je zato ministrom držav članic za energetiko Evropske unije in Evropski komisiji poslala odprto pismo, kjer prosi za pomoč. "Višji stroški energije so še močno prizadeli sektor generičnih zdravil, ki je že tako pod močnim pritiskom, naj ohrani nizke cene," je ob tem povedal generalni direktor agencije Adrian Van Den Hoven.  

Za kapljice za oči dobijo manj, kot stane zavoj žvečilnih gumijev

V zapisu skupina neposredno nagovarja tudi države članice. Prosi jih, naj državnim zdravstvenim organom omogočijo širše okno določanja cen generičnih zdravil. "Za nekatere kapljice za oči na recept brez patenta dobimo manj, kot stane zavojček žvečilnih gumijev," je bila do določanja cen kritična izvršna direktorica podjetja Medichem SA  Elisabeth Stampa. A material za izdelavo zdravil se je v zadnjih letih podražil za od 50 do 160 odstotkov, navajajo v pismu.

Ministre so v pismu pozvali, naj farmacevtsko industrijo izvzamejo iz obveznega zmanjšanja porabe elektrike, saj zaradi povečane proizvodnje to ni mogoče, in naj sektorju zdravil brez patenta namenijo pomoč tudi v obliki državnih sredstev, saj da so pomembna veja gospodarstva.

V primeru, da njihove prošnje ne bodo uslišane, bodo morali ukiniti od tri do pet izdelkov, je opozorila Stampa. Za katera zdravila gre, ni želela povedati. Dodala je še, da farmacevtski sektor ne more prenesti višjih stroškov, in opozorila, da so tveganja tako za proizvodnjo kot dostopnost zdravil zelo velika.

Zakaj tako visoka poraba energije?

Zaradi epidemije so evropska podjetja v preteklih letih izdelala več zdravil, proizvodnja je še vedno povečana, prav tako se je industrija zaradi zaprtja Kitajske in drugih azijskih držav soočala z zmanjšano dobavo sestavin za zdravila ali pa se je ta podražila. Po navedbah Stampe za 30 odstotkov.  Vojna v Ukrajini je logistiko še poslabšala, piše Reuters. 

Ogromno energije za zdravila pa se porabi tudi iz drugih vzrokov. Eden izmed teh je, da se mora večino farmacevtskih proizvodov hraniti na točno določeni temperaturi, dodatno jih je treba segreti tudi za sterilizacijo. "Enako velja za hrambo antibiotikov in hormonov," je dodal van den Hoven.  

Energetski ministri dosegli dogovor o ukrepih proti draginji

27 energetskih ministrov za energetiko je sicer danes obravnavalo predlog Evropske komisije za soočanje z energetsko draginjo. Predlog ostalega omenja obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času največje porabe, med temami zasedanja pa bodo tudi nadaljnji ukrepi za soočanje z visokimi cenami energije. 

Ministri držav članic, pristojni za energetiko, bodo o nadaljnjih ukrepih razpravljali na podlagi t. i. non-paperja Evropske komisije, v katerem ta priporoča tudi uvedbo zgoraj omenjenih varovalk za omejitev nihanja cen elektrike.