Energetska negotovost v Evropi: prihajajo omejitve v prometu?

Poziv, ki ga je podal evropski komisar za energijo Dan Jorgensen, odraža strahove, da se konflikt v Perzijskem zalivu iz problema cen spreminja v popolno krizo oskrbe z energijo, kar ima resne posledice za svetovno gospodarstvo, poroča Politico.

V pismu nacionalnim ministrom za energijo je Jorgensen zapisal, da bi morale vlade razmisliti o "prostovoljnih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja, s posebnim poudarkom na prometnem sektorju".

"Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi lahko povečali porabo goriva, omejili prost pretok naftnih proizvodov ali odvračali od proizvodnje v rafinerijah EU," je dejal Jorgensen. Dodal je, da bi morale države upoštevati čezmejne učinke nacionalnih ukrepov, da bi ohranile "usklajenost na ravni EU".

Pismo ministrom prihaja v času upada zaupanja, da se bo vojna v Iranu kmalu končala, zaradi česar so dolgoročna pomanjkanja verjetnejša. Države EU bi se morale "pravočasno pripraviti na morebitne dolgotrajne motnje", je dejal Jorgensen.

Visoki energetski uradnik je državam priporočil tudi, naj okrepijo spremljanje in izmenjavo informacij, "preložijo nenujna vzdrževalna dela v rafinerijah" ter razmislijo o večji uporabi biogoriv kot nadomestila za fosilna goriva.

Za zdaj evropske države še niso uvedle ukrepov za zmanjšanje povpraševanja, ki so bili značilni za naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so vlade uvajale racionalizacijo goriva in "nedelje brez vožnje" ali leta 1979 pri nas znan sistem par-nepar.

Evropski ministri za energijo so se danes sestali na izrednem srečanju in izmenjali poglede na trenutno stanje na energetskem trgu, opredelili področja, na katerih je potrebna tesnejša koordinacija na ravni EU, ter razpravljali o konkretnih ukrepih za blaženje visokih cen energije. Ocenili so tudi morebitno potrebo po prilagoditvah zakonodajnega okvira EU, so po videokonferenci sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Države članice so po poročanju tujih tiskovnih agencij pozvali, naj zaradi rasti cen energentov, ki jo je povzročila vojna na Bližnjem vzhodu, poskušajo zmanjšati domače povpraševanje po gorivu.

"Ni univerzalne rešitve. Vendar je jasno, da več kot lahko storite za varčevanje z nafto, zlasti dizelskim gorivom, še posebej reaktivnim gorivom, bolje nam bo," je na novinarski konferenci po pogovorih z ministri 27 držav članic dejal Jorgensen. "Smo v položaju, ki se lahko poslabša, kjer je zmanjšanje povpraševanja dejansko potrebno," je dodal.

Spomnil je, da so se od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu cene plina v EU zvišale za približno 70 odstotkov, cene nafte pa za 60 odstotkov. "V finančnem smislu je 30 dni konflikta k že tako visokemu računu EU za fosilna goriva dodalo 14 milijard evrov," je izračunal. Te številke po njegovih besedah kažejo zelo jasno sliko: "Ko kriza na Bližnjem vzhodu vstopa v svoj drugi mesec, je jasno, da se soočamo z zelo resnimi razmerami."

Videokonference se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je opozoril, da med ključna tveganja v prihodnjem obdobju sodita morebitna nezadostna oskrba surove nafte v sredozemskih rafinerijah in možnost drugih motenj v delovanju rafinerij ter transportne infrastrukture. Ob tem je poudaril, da bo v prihodnjih mesecih ključnega pomena redna koordinacija med državami članicami in Evropsko komisijo, so sporočili z ministrstva.

Po njegovih besedah posebno pozornost zahteva tudi polnjenje skladišč zemeljskega plina pred naslednjo zimo. Opozoril je še, da bo za učinkovito blaženje visokih cen energije potrebna čim večja fleksibilnost pri fiskalnih pravilih in pravilih o državni pomoči.

Hkrati je Kumer poudaril nujnost, da se trenutne razmere izkoristi za pospešitev vlaganj v čisto energijo, elektrifikacijo in energetsko učinkovitost, s ciljem zmanjšati ranljivost in odvisnost od uvoza fosilnih goriv.

Jorgensen je še povedal, da so ministri potrdili prepoved nakupa ruskega plina. "Putinove vojne ne bomo financirali. Zmanjšali smo uvoz ruskega plina s 45 odstotkov na 10 odstotkov in dosegli bomo ničlo, ko bodo na voljo novi viri: najprej Norveška, nato ZDA in druge države, kot sta Azerbajdžan ali Kanada," je dejal.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes predstavila vrsto ukrepov na strani povpraševanja, ki jih lahko vlade, podjetja in gospodinjstva sprejmejo za ublažitev gospodarskih vplivov na potrošnike zaradi motenj na naftnih trgih, ki izhajajo iz vojne na Bližnjem vzhodu.

To so:

- Delo od doma, kjer je to mogoče, ker zmanjšuje porabo nafte zaradi vožnje na delo, zlasti pri poklicih, kjer je možno delo na daljavo.

- Znižanje omejitev hitrosti na avtocestah za vsaj deset kilometrov na uro, nižje hitrosti namreč zmanjšujejo porabo goriva pri osebnih vozilih, kombijih in tovornjakih.

- Spodbujanje javnega prevoza: Prehod z osebnih avtomobilov na avtobuse in vlake lahko hitro zmanjša povpraševanje po nafti.

- Izmenično dovoljevanje vožnje zasebnim vozilom v velikih mestih ob različnih dnevih, sistemi rotacije registrskih tablic namreč lahko zmanjšajo prometne zastoje in porabo goriva.

- Povečanje souporabe avtomobilov in spodbujanje varčne vožnje: Več potnikov v vozilu in ekološka vožnja lahko hitro zmanjšata porabo goriva.

- Učinkovita vožnja pri gospodarskih vozilih in dostavi blaga: Boljše vozne navade, vzdrževanje vozil in optimizacija tovora lahko zmanjšajo porabo dizla.

- Preusmeritev uporabe LPG iz prometa: Prehod vozil, ki uporabljajo LPG ali so predelana za njegovo uporabo, nazaj na bencin lahko ohrani LPG za kuhanje in druge nujne potrebe.

- Izogibanje letalskim potovanjem, kjer obstajajo alternative: Zmanjšanje poslovnih letov lahko hitro razbremeni trg letalskega goriva.

- Kjer je mogoče, prehod na druge sodobne načine kuhanja: Spodbujanje električnega kuhanja in drugih sodobnih rešitev lahko zmanjša odvisnost od LPG.

- Izraba prilagodljivosti pri petrokemičnih surovinah ter uvedba kratkoročnih ukrepov za učinkovitost in vzdrževanje: Industrija lahko pomaga sprostiti LPG za nujne potrebe in hkrati zmanjša porabo nafte z operativnimi izboljšavami.

Azijske države vse bolj tekmujejo za rusko surovo nafto, medtem ko se energetska kriza poglablja in vse bolj hromi energetski sektor na tem kontinentu, piše AP News.

Velik del nafte iz večinoma zaprte Hormuške ožine je bil namenjen Aziji, ki jo nedavni energetski pretresi najbolj prizadenejo. Konec tedna so se v konflikt vključili tudi jemenski hutijevski uporniki, ki jih podpira Iran, kar dodatno ogroža pomorski promet.

Da bi okrepile globalno oskrbo s surovo nafto, so ZDA začasno omilile sankcije za ruske pošiljke nafte, ki so že na morju, najprej za Indijo, nato še za preostali svet.

Povpraševanje v Aziji narašča, medtem ko Rusija služi milijarde dolarjev. Strokovnjaki pa opozarjajo, da obstaja omejitev, koliko lahko Moskva poveča izvoz surove nafte oziroma nerafinirane nafte, potrebne za proizvodnjo goriv, kot sta bencin in dizel, saj že zdaj izvaža na ravni, ki je blizu njenemu prejšnjemu vrhuncu. Poleg tega ruska štiriletna obsežna invazija na Ukrajino in nedavni napadi z droni, ki jih izvaja Kijev na ruske energetske objekte, škodujejo njeni izvozni zmogljivosti.

"Za obupane države v Aziji je priložnost kratkotrajna in se zmanjšuje," je povedala Muyu Xu, višja analitičarka za surovo nafto pri globalnem podjetju za trgovinske podatke Kpler. "Pravi problem je, koliko tovora je še na voljo na tem trgu," je dodala. Pred iransko vojno so bili glavni uvozniki ruske nafte Kitajska, Indija in Turčija, ki so obšli zahodne sankcije in pridobili znatne popuste.

Ta mesec so Filipini, Indonezija, Tajska in Vietnam izkazali nov interes za rusko nafto. Manila, dolgoletna zaveznica ZDA, je prvič po petih letih uvozila rusko surovo nafto, le nekaj dni po tem, ko je razglasila izredne energetske razmere.

Drugi lahko sledijo, a se bodo morali pomeriti s Kitajsko in Indijo za približno 126 milijonov sodčkov nafte, ki so še vedno na morju, navaja Kpler. Samo Indija običajno potrebuje 5,5 do 6 milijonov sodčkov nafte na dan.

Analitiki pravijo, da Rusija verjetno ne bo močno povečala izvoza. Marca je bilo pretočenih približno 3,8 milijona sodčkov na dan, kar je več kot februarjevih 3,2 milijona, a še vedno manj od vrhunca sredine leta 2023, ko je bilo 3,9 milijona.

Države jugovzhodne Azije, ki tekmujejo za upadajoče zaloge ruske surove nafte na morju, upajo, da bodo ZDA podaljšale oprostitev sankcij tudi po aprilu, je dodala Xu.

Možnosti za te države so omejene, varnejše rešitve, kot je denimo nafta iz ZDA, Južne Amerike ali Zahodne Afrike, pa so za Azijo preveč oddaljene, kar pomeni, da pošiljke ne bodo prispele več mesecev.