Iz Turčije je finski predsednik Sauli Niinistö prejel vabilo, naj obišče državo in tam prejme odgovor glede prošnje za vstop v zavzezništvo Nato.Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je zdaj sporočil, da se bo s finskim kolegom sestal v petek ter da bo držal svojo obljubo. Ratifikacijo finskega članstva v zavezništvu bo moral potrditi turški parlament.
Finska je skupaj s Švedsko za članstvo v Natu po desetletjih nevtralne drže zaprosila maja lani, po začetku ruske invazije v Ukrajini. Skandinavski državi upata, da bosta članici zavezništva postali na julijskem vrhu Nata v litovski prestolnici Vilnius.
Madžarska in Turčija sta edini izmed 30 članic Nata, ki protokolov še nista ratificirali. Madžarska je ratifikacijo že večkrat napovedala, nato pa preložila, Turčija pa jo medtem pogojuje z vrsto zahtev. Švedski med drugim očita pomanjkanje zavezanosti ukrepanju proti terorističnim organizacijam, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK). Turške uradnike pa je razjezil tudi niz demonstracij na Švedskem, vključno s protestom protiislamskega aktivista, ki je pred turškim veleposlaništvom zažgal Koran.
Ob tem pa je Ankara dejala, da ima s članstvom Finske manj težav. Ob tem se pojavlja vprašanje, če bo Švedski uspelo v zavezništvo vstopiti istočasno s Finsko. Državi sta že večkrat poudarili, da želita vstopiti v Nato hkrati in "z roko v roki".
Finski predsednik je poudaril, da se bo še naprej zavzemal za in podpiral švedsko članstvo v zavezništvu, potem ko se je o tem pogovoril s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom. Ta je v torek sicer pojasnil, da se je povečala verjetnost, da bo Finska v Nato vstopila hitreje kot Švedska.
Če bi članice zveze Nato najprej ratificirale pristopne protokole Finske, bi bila Švedska tudi varnejša s Finsko v Natu kot zunaj njega, je ob tem pojasnil švedski premier. "Konec koncev ni vprašanje, ali bo Švedska vstopila v Nato, ampak kdaj se bo to zgodilo," je še dejal Kristersson.
