"Inflacijo bomo znižali na enomestne številke s podpiranjem zaostrene monetarne politike. Ne dvomimo, da nam bo uspelo," je Erdogan dejal v televizijskem nagovoru državljanom ob napovedi novega srednjeročnega gospodarskega načrta države.
Erdogan je od nekdaj nasprotoval zviševanju ključne obrestne mere. Kot je poudarjal, je pravilen pristop k zniževanju inflacije ohranjati obresti čim nižje. Splošno sprejeta ekonomska doktrina narekuje ravno obratno, saj visoke obrestne mere zmanjšujejo povpraševanje in zvišujejo stroške poslovanja.
Erdogan, ki ga je gospodarska kriza v državi skoraj stala zmage na majskih volitvah, je nato v ekipo povabil nekaj ekonomistov, ki zagovarjajo sodobne ekonomske pristope. Kot ocenjuje AFP, so ga prepričali v spremembo stališča, čemur pa je gotovo botrovalo tudi dejstvo, da inflacija v Turčiji že nekaj časa vztraja vrtoglavo visoko. Avgusta je bila po prvih neuradnih ocenah približno 60-odstotna, potem ko je vrh dosegla oktobra lani s 85 odstotki.
Spremembo turške politike glede obrestnih mer je bilo sicer mogoče jasno zaznati že ob avgustovski odločitvi centralne banke, ki je presenetila z obsežnim dvigom ključne obrestne mere za 7,5 odstotne točke na 25 odstotkov. Že pred tem so centralni bankirji obrestno mero zvišali dvakrat zapored.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.