V zaprtih, izključno ženskih skupinah avtorice objavljajo romane z brezplačnimi poglavji, nato pa dostop do nadaljevanja zaračunajo. Bralke plačujejo majhne zneske za različne ravni zasebnosti in hitrosti objav, skupine pa služijo tudi kot oglaševalski prostor. Gre za učinkovit poslovni model, ki nekaterim avtoricam po poročanju The New York Timesa prinaša več prihodkov kot redna zaposlitev.
Proza je eksplicitna, z uporabljenimi havškimi izrazi za dele telesa, ki ne bi nikoli prestali islamske cenzure v regiji.
Ena najbolj prepoznavnih avtoric, 31-letna Oum Hairan oz. Fauziyya Tasiu Umar, odkrito zagovarja erotično pisanje kot orodje za privabljanje bralk in prenašanje družbenih sporočil, kot so zlorabe, zakonski odnosi ali potreba po zdravstveni pomoči. Njena priljubljenost ji je prinesla skoraj status lokalne zvezdnice, hkrati pa tudi pozornost verske morale. Kljub uspehu ni ostala neopažena. Moralna policija jo je poklicala na pogovor in ji očitala, da s pisanjem greši proti veri in kulturi. Namesto umika je svojo dejavnost zagovarjala kot družbeno koristno: pisanje je namenjeno poročenim ženskam, mladoletnim pa je izrecno prepovedano.
Avtorica prek telefona vodi celoten posel: pobira plačila, upravlja skupine, nadzira razprave in prodaja oglasni prostor trgovcem, ki ponujajo spodnje perilo, afrodiziake in druge izdelke, povezane z intimnostjo. Njena najbolj znana zgodba, ki obravnava spolno zlorabo in nenadzorovano spolno slo, je skupaj dosegla več kot 70.000 bralk na platformah za pisanje in na WhatsAppu.
Večina drugih avtoric ostaja anonimna, saj se bojijo odziva družine, izgube službe ali prijave moralni policiji. Kljub temu njihova dela obravnavajo širok spekter tem, od poligamije in razmerij moči do raznih tabujev, ki jih uradni nadzor še vedno poskuša zatreti, zlasti v tiskani obliki.
Kulturni strokovnjaki za The New York Times opozarjajo, da imajo Havsinje kljub strogim javnim moralnim pravilom že dolgo bogato in prikrito erotično življenje, kar potrjujejo tudi stare antropološke študije. Umarjeva se kritik in pritiskov ne boji, utrdili so jo namreč osebne izgube, zdravstvene preizkušnje in javni napadi. Odprtost ji omogočata podpora moža in družine, dodatno zaščito pa ji nudijo vplivne bralke iz političnih in tradicionalnih elit. Hkrati so oblasti danes do tovrstnih vsebin precej bolj zadržane kot v preteklosti.
Oblasti priznavajo, da imajo nad spletnimi vsebinami malo nadzora, zato se osredotočajo na cenzuro klasičnih knjig in šolskega gradiva. Na družbenih omrežjih pa nastaja nova, ženska javnost z lastnimi pravili: avtorice same odstranjujejo kritike, preprečujejo dostop moškim in strogo varujejo zasebnost skupin.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.